V tem trenutku je Marjan Podobnik prav idealen za funkcijo samorazpuščevanja SLS. Je namreč politik, ki je zavozil sleherni projekt, ki se ga je lotil. V roke je dobil SLS in je iz nje najprej napodil svojega tasta, Ivana Omana, politika z največjo osebno integriteto v tistem času.
Potem ga je levica usposobila, da je na volitvah 1996 dobil skoraj dvajset odstotkov. Namesto da bi z SDSS in SKD sestavil koalicijo, je šel raje v koalicijo z »nomenklaturo«, čeprav je imel pred sabo živ zgled katastrofe krščanskih demokratov. V svoji arogantnosti je razglasil, da bo »perje frčalo«. In res je, le da njegovo, kasneje pa beograjskih piščancev, ki so mu pomrli v tisočih. Tako se je končal njegov »Kokobel«.
KOLUMNA V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
