Zato morda ne bi bilo slabo, če bi Luka Dončić začel razmišljati o zamenjavi kluba. Denar namreč ne bi smel biti vse. Še zlasti ne zdaj, ko je kapital (skupaj s politiko) v današnjem "barbarskem športu", kot temu fenomenu pravi sociolog Marc Perelman, pravzaprav že zdavnaj "koloniziral telesa športnikov" in popolnoma uničil vrednote in ideale, na katerih naj bi družba – in z njo kajpak tudi šport – pravzaprav temeljila. Mnogi športniki v pohlepu po slavi in denarju teh zlorab preprosto nočejo videti. In javnost, ki zahteva spektakel, tudi ne.

Toda dejstva ostajajo. Kako torej igrati v klubu, kjer lastnica, peta najbogatejša ženska sveta, podpira ubijanje in pohabljanje otrok v Gazi? Kako je mogoče igrati nogomet v saudski državi, kjer dvor nekaznovano pobija kritike režima in zatira ženske? Kako je mogoče kolesariti z imenom države na majici, kjer ni demokracije in ne človekovih pravic?

Siol