Politika pa bo, upam, spoznala, da imamo javni zdravstveni sistem, kot so pač njegove realne kapacitete, in je skrajni čas, da ga odgovoren upravljalec začne voditi (in ne le koordinirati interesov izvajalcev) v dobro slovenskih bolnikov oziroma zavarovancev. In ga z dolgoročnimi investicijami začne intenzivno povečevati in prestrukturirati glede na potrebe bolnikov, sicer bo vse samo še slabše.

Seveda to še zlepa ne bo avstrijski zdravstveni sistem, ki nam je glede zdravstvenega standarda postal že povsem nedosegljiv cilj – zaradi razlik v ekonomski uspešnosti obeh držav, zaradi katerih oni lahko financirajo zdravstvene kapacitete in standarde v skladu s (samo)podobo razvite EU, mi pa s svojo ekonomijo tega ne (z)moremo. Ker nimamo – to je vsa kruta resnica!

Vse naše zdravstvene čakalne vrste in ideološko-zdravstvene razprtije so v resnici samo “igre lakote” tistih, ki se zaradi pomanjkanja in posledične eksistenčne stiske prej ali slej začnejo gristi med sabo. Izginjanje medsebojnega spoštovanja, mirnosti in solidarnosti, navijaško napadanje namišljenih “nasprotnikov”, vključno z zdravniki – to so simptomi, ki kažejo, kako temeljito so nas “igre lakote” že preobrazile v panično, iracionalno družbo.

N1