Katarina Mala, glasbenica: Vedno sem mislila, da bo politika zame, ampak jaz, ko postane vroče, ne znam biti diplomatska, sploh če začutim, da se nekomu dela krivica. Ne boste verjeli, včasih sem znala našteti vse ministre in njihove šefe kabinetov, danes ne vem več, za kaj je kdo odgovoren. Vsakodnevne novice me spravljajo v slabo voljo. Bojim se surove resničnosti tega, kdo je bil tesno povezan s politiko, danes pa je na seznamu največjih slovenskih tajkunov. In bojim se dejstva, kaj vse se je že pometlo pod preprogo.
Zato ne izgubljam časa s spremljanjem teh novic, ker tako in tako vse izvem – tudi če nočem. Ta čas posvetim raje srečnejšim trenutkom. Pa brez zamere. Že tako ali tako se moramo izpostavljene osebnosti vsak dan boriti proti nenehnemu javnemu izlivanju gneva, ki je v Sloveniji zagotovo doseglo svoj vrhunec. Komentarji, ki si jih izmenjujejo za izmišljenimi profili prijavljeni posamezniki, so zrcalna slika splošnega počutja ljudi v Sloveniji. Družabna omrežja in različni javni portali dovolijo, da se ljudje očistijo svojega gneva in ga preložijo na nekoga drugega.
Dejansko gre za prelaganje odgovornosti. Ko jaz izdam pesem, se jasno izpostavim javnosti, se podpišem pod svoje delo in ob kritikah na nikogar ne preložim odgovornosti. Vsakomur lahko odgovorim na vprašanje, zakaj sem se nekaj odločila tako narediti, ampak nihče me o tem ne vpraša. Vsi pač mislijo, da že vse vedo. Umetnik mora danes poleg svoje umetnosti obvladati še umetnost komuniciranja z zagrenjenci, umetnost prodaje in trženja, da se lažje proda, in pa umetnost pozabljanja, da vse slabo čim prej pozabi.
Intervju s Katarino Malo lahko preberete v tiskani izdaji Reporterja