Intelektualce, ki so se udinjali partiji, je mnogo bolj kakor iluzija in utopija privlačila (na)silnost komunistov. Ne le da so mobilizirali »defavorizirane mase«, ampak so brez slehernega oklevanja uporabljali nasilje nad vsemi, ki jim niso bili po volji. Intelektualec se ima že zaradi svojega znanja za močnega, mogočnega, če pa lahko uporablja silo po mili volji, se počuti boga.
V temeljih komunizma je ljubezen do discipline v akciji in misli, ljubezen do uniformiranosti in enotnosti, do reda in avtoritete. Te dni so naši partijci, ki so zapustili zadnji partijski kongres, pripovedovali, v kakšnem strahu so živeli, da ne bodo prišli živi iz Beograda. Vedeli so, da je nasilje alfa in omega komunizma in da ga lahko njihovi tovariši uporabijo za discipliniranje, saj so, ne nazadnje, tako počeli tudi oni sami.
KOLUMNA V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
