Iz Francoske Gvajane bi morali danes izstreliti raketo vega, s katero bi v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. A so jo zaradi slabega vremena znova preložili na ponedeljek.

Kapsula Dragon z astronavtoma ameriške vesoljske agencije Nasa Dougom Hurleyjem in Bobom Behnkenom je včeraj ob 16.17 po srednjeevropskem času pristala na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Pristala je nekaj manj kot 19 ur po izstrelitvi nosilne rakete Falcon 9 ameriškega zasebnega podjetja SpaceX z izstrelišča v ameriškem Cape Canaveralu.

Kitajski znanstveniki razvijajo zdravilo iz protiteles, s katerim bi lahko pandemijo novega koronavirusa ustavili tudi brez cepiva. Ugotovili so, da zdravilo deluje na okuženih miših, pri katerih se količina virusa v telesu zmanjša za 2500-krat. Zdravilo ne samo zdravi, ampak tudi ščiti pred okužbo z novim koronavirusom, poudarjajo.

Slovenska satelita Trisat in Nemo HD bosta v vesolje poletela 19. junija po srednjeevropskem času, so včeraj za STA potrdili v Centru odličnosti Vesolje-SI, v katerem so izdelali Nemo HD. Priprave na izstrelitev, ki so jo že večkrat preložili, bodo začeli prihodnji teden.

Ameriške letalske sile so v nedeljo izstrelile raketo Atlas V, ki je na skrivno misijo v vesolje ponesla vesoljsko letalo X-37B. Med drugim bo letalo v orbito poslalo satelit, testirali pa bodo tudi vpliv sevanja na semena in druge materiale.

Znanstveniki na Nizozemskem so odkrili človeški tip monoklonskih protiteles, ki preprečujejo okužbo v laboratoriju ustvarjenih celic z novim koronavirusom. To je prvi korak k razvoju protitelesa za zdravljenje ali preprečevanje bolezni covid-19, ki jo povzroča sars-cov-2, so navedli.

Kitajski znanstveniki so odkrili več kot 30 različnih mutacij novega koronavirusa, od tega 19 novih. Prvič so potrdili, da lahko pri določenih mutacijah nastane sev, ki je bolj smrtonosen od drugega. Po navedbah kitajskega centra za bioinformatiko je bilo doslej po svetu odkritih že 4300 mutacij virusa sars-cov-2.

Znanstveniki z univerze v ameriškem Pittsburghu razvijajo cepivo proti covidu-19, ki po testiranju na miših kaže spodbudne rezultate. V telesu se namreč razvije tolikšna količina protiteles proti virusu sars-cov-2, ki bi lahko zadostovala za nevtralizacijo virusa.

Novi koronavirus lahko na nekaterih trdih površinah, kot so kljuke, preživi tudi do tri dni, so v eni prvih tovrstnih študij ugotovili ameriški znanstveniki. V zraku lahko virus v kapljicah, ki nastanejo pri kašljanju, ostane nekaj ur.

Znanstveniki v Avstraliji so ugotovili, kako se človekov imunski sistem bori proti novemu koronavirusu. Odkrili so štiri vrste imunskih celic, ki delujejo pri tem, kar bi jim lahko olajšalo tudi razvoj cepiva proti koronavirusu. Zdaj bodo začeli raziskovati še, zakaj je imunski odziv pri težjih primerih slabši.

Novoimenovana ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je danes prevzela posle od dosedanjega ministra Jerneja Pikala. Prioriteta je novi koronavirus ter ocena stanja in poenotenje navodil vzgojno-izobraževalnim ustanovam ter zaposlenim na ministrstvu, zato so se nemudoma lotili dela, so potrdili na ministrstvu.

Ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki bo pod okriljem Unesca deloval v Ljubljani, je po besedah ministra za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, Jerneja Pikala največji dosežek za slovensko znanost. Priložnosti prinaša tako znanstvenemu kot gospodarskemu sektorju.

Potem ko smo bili 28. februarja priča padcu in eksploziji meteorida nad Slovenijo in Hrvaško in je stekla iskalna akcija za padlimi meteoriti, so danes iz Prirodoslovnega muzeja sporočili, da je bil najden kos meteorita. Poimenovali so ga Novo Mesto. Gregor Kos iz vasi Prečna pri Novem mestu je na dovozu do svoje hiše že v sredo našel kos meteorita, potrditev, da gre za to, pa je dobil v soboto zvečer, ko ga je pokazal strokovnjakom. Najdeni kos je težak 203 grame, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je na območju Novega mesta še več kosov. Iskanja se nadaljujejo, iščejo jih tudi tujci.

S prihodom kriptovalut je po mnenju raziskovalke in inženirke leta 2019 Aide Kamišalić Latifić prišlo do napihovanja balončka in hkrati do ustvarjanja prepričanja, da je tehnologija veriženja blokov oz. blockchain rešitev za vse. Danes vemo, da to ni res in smo na dobri poti, da pokažemo, katere konkretne izzive lahko rešuje, meni raziskovalka.

Galapaški želvak velikan Diego je svojo vrsto skoraj sam rešil pred izumrtjem, zdaj pa se pri 100 letih vrača nazaj v divjino na otok Espanola, od koder izvira. Približno 40 odstotkov od 2000 želv njegove vrste, ki trenutno živijo na Espanoli, je njegovih potomk.

V letošnjem letu bo proti Marsu poletelo več odprav - ameriška Nasa bo na rdeči planet poslala svojega roverja, evropska ESA in ruski Roscosmos pa bosta v skupnem projektu proti Marsu poslala svoji raziskovalni platformi. Svoje načrte pa imajo tudi na Kitajskem in v Združenih arabskih emiratih, pišejo tuji mediji.

Na generalni konferenci Unesca v Parizu so včeraj potrdili, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobil sedež v Ljubljani. S tem se Slovenija postavlja na zemljevid najbolj globalno prepoznanih in naprednih držav na področju umetne inteligence, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Umetna inteligenca pusti ravnodušnega le malokoga, v veliki večini so ljudje ali fascinirani ali pa med njimi vlada strah, je na nedavni konference GoDigital odnos do tega dela računalniške znanosti umestila glavna ekonomistka analitske hiše Economist Intelligence Unit za Evropo Emily Mansfield.

V Akademski čitalnici Aleša Debeljaka ljubljanske fakultete za družbene vede so danes predstavili program Aleša Debeljaka za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, ki bo omogočal vrnitev mlajših znanstvenikov iz tujine. V prvem razpisu, ki ga bo agencija za raziskovalno dejavnost objavila še letos, bo na voljo 1,2 milijona evrov.

Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejmejo Američan kanadskega rodu James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem, je danes v Stockholmu sporočila švedska kraljeva akademija znanosti.