Prijavljeni ste kot
3. maj. 2022
Rezultati volitev pomenijo poraz za tako rekoč celoten aktualni sklic državnega zbora. Če stranka, ustanovljena le nekaj mesecev pred volitvami, dobi skoraj polovico mandatov, tega ne moremo razumeti drugače kot nezaupnico strankarski strukturi. Volitve 2022 so izgubile tako stranke vladne koalicije, ker odhajajo v opozicijo, še posebej pa stranke opozicije, zbrane v KUL.
Danes bodo tudi uradno stekli pogovori o oblikovanju nove vlade. Najverjetnejši kandidat za mandatarja predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob bo s potencialnima koalicijskima partnericama, SD in Levico, začel pogajanja o kadrovskem razrezu in sestavljanju ministrske ekipe. Operativno vlado si namreč želi sestaviti še pred počitnicami.
2. maj. 2022
Zmagovalec letošnjih volitev Gibanje Svoboda je prepričalo več volivcev kot vse vladne stranke skupaj, dobilo pa je tudi največ poslanskih mest v slovenski zgodovini.
Kako bo »hipi in japi«, kot piše berlinski Tagesspiegel, izvedel obrat dozdajšnje desno populistične politične smeri, za kar je dobil mandat volivcev?
Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.
1. maj. 2022
Manjše število strank v državnem zboru je strankam, ki so (ostale) v parlamentu, omogočilo doseči več mandatov.
V torek se bodo nadaljevali pogovori med zmagovalcem volitev Robertom Golobom (Gibanje Svoboda), Tanjo Fajon (SD) in Luko Mescem (Levica) o sestavi nove vladne koalicije. Nekatera imena možnih kandidatov za ministre so že zaokrožila v javnosti.
30. apr. 2022
Gibanju Svoboda ni mogoče oporekati velike zmage, saj je kljub temu, da je dosegla šele tretji najvišji odstotek glasov v slovenski parlamentarni zgodovini po letu 1990, dobila rekordno število mandatov, kar pet več kot dosedanja rekorderka SMC.
Robert Golob drvi napovedanemu rekordu naproti: v 34 dneh bi rad sestavil vlado, tako kot njegov prijatelj Lojze Peterle. Je to res tako nujno? Dve leti smo lahko živeli v nesvobodi in še prej dve leti v zmedi petih neoperativnih strank levice in leve sredine.
29. apr. 2022
Urška Klakočar Zupančič naj bi postala predsednica državnega zbora, poroča portal N1. Podpredsednica Gibanja Svoboda se je sicer omenjala tudi kot kandidatka za pravosodno ministrico, a očitno ji je šef Robert Golob, ki se je v teh dneh neformalno že začel pogovarjati o koaliciji in sestavi vlade, namenil vodenje parlamenta.
28. apr. 2022
Če Robert Golob ne bo bistveno spremenil politične kulture vodilne politike, bo na naslednjih volitvah tudi njega s političnega prizorišča pospravil nov obraz.
27. apr. 2022
Gibanje Svoboda z Robertom Golobom na čelu je zmagalo s podobnim rezultatom kot leta 2014 takratna Stranka Mira Cerarja, ker pa je v državnem zboru samo pet strank (kar nas približuje večinskemu sistemu), so njeni rezultati v številu poslank in poslancev še boljši. Tudi takrat je šlo za zmago nove, neomadeževane stranke, ki je bila glavni protipol vladavini Janeza Janše.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob se je za STA odzval na napoved obrambnega ministra Mateja Tonina o skorajšnjem podpisu pogodbe z OCCAR za nakup osemkolesnikov. Golob kot najverjetnejši mandatar poziva Tonina, da se "glede na to, da se bo v nekaj mesecih oblikovala nova vlada, vzdrži podpisovanja dolgoročnih pogodb za nakup orožja".
26. apr. 2022
O nedeljskih državnozborskih volitvah v Sloveniji še naprej poročajo številni tuji mediji, zdaj že tudi z bolj poglobljenimi analizami zmage Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda. Ugledni ameriški časnik Washington Post ocenjuje, da je izid slovenskih volitev večja zmaga za liberalno demokracijo kot razplet predsedniških volitev v Franciji.
Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu, ki je relativni zmagovalec nedeljskih volitev v DZ, zagotovil polno sodelovanje, zlasti v njegovi želji, da vlado sestavi čim prej. Pogovorila sta se o rokih, po oceni obeh pa bi novo vlado lahko dobili v začetku junija. Golob si operativne vlade želi pred počitnicami.
Letošnjih volitev se je udeležilo skoraj 300 tisoč volivcev več kot pred štirimi leti, desne stranke pa so pridobile skoraj sto tisoč novih volivcev. Od tega vladajoča SDS več kot 55 tisoč, NSI pa okoli 17 tisoč, toda nobena od njiju ni dosegla zgodovinskega rezultata.
Na nedeljskih volitvah se je v DZ uvrstilo pet strank, relativna zmagovalka Gibanje Svoboda pa za dosego večine potrebuje le eno stranko. Novinarja Tanja Starič in Silvester Šurla se strinjata, da malo strank v koaliciji pomeni, da je ta lahko bolj trdna, malo strank v parlamentu pa ustvarja pregledno politično prizorišče.
25. apr. 2022
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.
