Slovenija bo dobila deseto vlado in drugo, ki jo sestavlja Janez Janša. Janez Drnovšek je dajal ton štirim vladam. S selitvijo na položaj predsednika republike (star je bil 52 let, nekaj mesecev mlajši kot zdaj Janez Janša), se je LDS najprej prelomila in nato volivce napotila v populistično stranko Pozitivno Slovenijo. V dovolj velikem številu, da je kot relativna zmagovalka volitev dobila prvo priložnost. Razplet po volitvah je pokazal, da je predsednik zmagovite stranke Zoran Janković pošteno zavozil. Prihodnost bo morda dala tudi bolj zanesljiv odgovor na vprašanje, koliko so k drugi Janševi vladi pripomogli tudi zavezniki v EU in ZDA.

 

Kdo je sposobnejši po volitvah

 

Janez Janša je že na začetku volilne kampanje opozoril, da ni dovolj na volitvah zmagati, vprašanje je, česa je zmagovalna stranka sposobna po volitvah, kakšno ekipo in program ima pripravljeno. Kaže, da je bilo za Jankovića usodno tudi to. To ugotavljajo tudi tisti, ki Janši niso naklonjeni. Pa ne gre le za koalicijsko pogodbo, ki izhaja iz široko razčlenjenega programa SDS (Pozitivna Slovenija je pripravila le nekaj strani, zato je bil njen vložek v koalicijska pogajanja le tri strani), ampak tudi, na primer, za medgeneracijski sporazum, ki ga bo vlada takoj po postavitvi ponudila sindikatom.

 

Prav dileme in nasprotna mnenja, ki jih je sprožil nameravan prenos tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva, dokazujejo, kako pomembni so premišljeno pripravljeni predlogi sprememb. Razlog naj bi bil učinkovit pregon in boljše sodelovanje med policijo in tožilstvom. Naj spomnimo, da je nekdanjega generalna državne tožilka Barbara Brezigar v sporu s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem in proti političnemu podrejanju tožilstva poudarjala predvsem vidik samostojnosti tožilstva v odnosu do izvršne oblasti.

 

Na tožilstvu so se v času konflikta z ministrom Zalarjem opirali prav na odločitev ustavnih sodnikov, da je tožilstvo del pravosodja v širšem smislu. V Reporterju smo takrat zapisali: »V ustavi je tožilstvo opredeljeno kot pravosodni organ in najbrž ne po naključju omenjeno med sodstvom ter odvetništvom in notariatom. Da je pravosodni organ, izhaja tudi iz nekaterih odločb ustavnega sodišča in priporočil Sveta Evrope o vlogi javnega tožilstva v kazenskem pravosodju, ki jih je leta 2000 sprejel odbor ministrov«.

 

Predsednika vlade izvoli večina v državnem zboru

 

Janša se že od volitev otepa vprašanj poraza in odstopa, saj mu je zmaga dvakrat zapored ušla iz rok. Tudi zato je bilo takoj navržen dvom o legitimnosti njegovega mandatarstva. Dr. Dejan Verčič, profesor na FDV, o legitimnosti vlade – naj ne bi »primarnega vira legitimnosti«, to je relativne volilne zmage – ne dvomi: »Državljani v Sloveniji neposredno volimo poslance v državnem zboru in predsednika države, predsednika vlade pa ne. Zato ni pravilno govoriti, da imajo kandidati za predsednika vlade zaradi takega ali drugačnega uspeha strank na državnozborskih volitvah več ali manj legitimnosti: predsednika vlade izvoli večina v državnem zboru. Kdor se s tem ne strinja, pač ugovarja ustavi. To pa moramo, kakršnakoli že je, spoštovati.«

 

Sposobnost koaliranja

 

Le dve stranki sta ostali v opoziciji, vse druge so šle k Janši. Boljšega dokaza sposobnosti koaliranja ni, čeprav je Janša na začetku mandata šibkejši, kot je bil pred osmimi leti. Navsezadnje je tudi to eden od elementov legitimnosti. Z besedami dr. Draga Zajca s FDV: »Janševa legitimnost je nekoliko nižja, kot če bi volitve dobil, a se zdaj napaja iz dejstva, da je oblikoval koalicijo, ki ima v državnem zboru večino.« Do njegove prve vlade, ki je vendarle preživela celoten mandat, so Janši očitali prav manko sposobnosti privabljanja koalicijskih partnerjev. Razumljivo, saj ga je pri tem vedno presegal Janez Drnovšek.

 

Janši je žal, da z njim ne sodeluje Pahorjeva SD. Vendar je tudi njemu jasno, da je Borut Pahor, ki ga je podprla le še tretjina volivcev iz leta 2008, grdo izgubil volitve in da kot prejšnji premier sodi v opozicijo. Pahorju oziroma SD tak položaj ustreza bolj, kot da bi se SD v vladi (še naprej) podrejala Jankoviću. S sodelovanjem SD v desnosredinski vladi bi moral biti še najbolj zadovoljen predsednik republike, ki je ob predlaganju Jankovića govoril o zgodovinskem kompromisu oziroma sodelovanju levih in desnih strank politične arene.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI