Volitve v drugorazredni dom lobiranja in blokad
Državni svet se je spremenil v drugorazredni dom, prek katerega so se dogajala lobiranja in blokiranja pri sprejemu zakonov.
V senci predsedniških volitev bodo potekale volitve v državni svet, za katerega ukinitev državnemu zboru ni uspelo zbrati ustavne večine. Posebej so za svétniška mesta zainteresirani župani, ki po novem ne morejo biti več poslanci. Slišati je, da položaj predsednika državnega sveta zanima ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki bi po spodletelem poskusu prevzema vlade prevzel četrto najpomembnejšo funkcijo v državi, kar pa so v njegovi stranki zavrnili. Skoraj zagotovo pa se bo za državnega svetnika potegoval mariborski župan Franc Kangler, ki naj bi užival tudi podporo največje vladne stranke.
Najbolj zanimive bodo volitve predstavnikov lokalnih interesov, saj iz njihovih vrst tradicionalno izvolijo predsednika državnega sveta. Zanimanje za položaj državnega svétnika se je zlasti povečalo med župani, saj ti po novem zakonu ne morejo več hkrati opravljati funkcije poslanca, kot državni svetniki pa lahko imajo precej vpliva na državno politiko. Zlasti v primerih, ko državni svet odloča o vetu na neki zakon, lahko lobirajo za koristi svojega območja. V iztekajočem mandatu so v državnem svetu sedeli župani šestih občin: Toni Dragar (Domžale), Darko Fras (Sveta Trojica v Slovenskih Goricah), Matej Arčon (Nova Gorica), Jernej Verbič (Postojna), Boris Popovič (Koper) in Jernej Lampret (donedavni župan Ivančne Gorice).
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
V TISKANI IZDAJI O MOŽNOSTI, DA V KLOPI DRŽAVNEGA SVETA SEDETA ZORAN JANKOVIĆ IN FRANC KANGLER; KDO SPLOH SO KANDIDATI ZA DRŽAVNE SVETNIKE; O PRIHODNOSTI DRŽAVNEGA SVETA - GA ČAKA UKINITEV ALI PREOBLIKOVANJE.