To je med drugim razvidno iz slovenskega strmoglavljenja ne svetovnih lestvicah konkurenčnosti. Po ugotovitvah švicarskega Inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) smo se letos uvrstili šele na 52. mesto med 59 državami, ki jih ocenjujejo na inštitutu. Še leta 2008, v zadnjem letu Janševe vlade, smo bili na tej lestvici 32., enako leta 2009 v prvem letu Pahorjeve vlade. Na to smo v letu 2010 strmoglavili kar za 19 mest, letos pa še za eno.

 

Boljše od nas so med drugimi ocenili Češko, Estonijo, Poljsko, Litvo, Madžarsko, Slovaško, celo Rusijo in Romunijo. Med razlogi za tako nizko uvrstitev Slovenije navajajo slab dostop do financiranja, kar ovira poslovanje, birokratske ovire, rigiden trg dela, zato je zaradi velikih stroškov težko odpuščati, vendar tudi zaposlovati, davčne stopnje in davčno zakonodajo. Hitro upadanje konkurenčnosti Slovenije kažejo tudi druge ocene, na primer nedavna ocena Svetovnega gospodarskega foruma.

 

Podvojitev števila brezposelnih

Ena od najbolj vidnih posledic krize v Sloveniji je drastično zvišanje števila brezposelnih, na začetku letošnjega leta jih je bilo registriranih na Zavodu za zaposlovanje RS že 115 tisoč (zdaj jih je okoli 110 tisoč), skoraj dvakrat več kot konec leta 2008. Najnižje število brezposelnih, 59 tisoč, smo dosegli septembra 2008, stopnja registrirane brezposelnosti je bila tedaj 6,3-odstotna, najnižja od leta 1990, letos je v povprečju 12-odstotna.

 

Pri tem ni problem samo skoraj podvojitev števila brezposelnih, ampak tudi sestava delovno aktivnih ljudi, ki iz različnih razlogov to niso več (upokojitve, izguba službe …). Delovno aktivni vplačujejo v pokojninsko in zdravstveno blagajno in levji delež v državni proračun. Njihovo število se je na primer samo avgusta letos znižalo za 1100, najbolj v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. To je še en alarmanten podatek, saj gre za področja, na katerih se ustvarja nadpovprečna dodana vrednost.

 

Slovensko gospodarstvo postaja vse bolj podizvajalsko za bolj razvite države, vendar pri tem tekmuje na vse bolj konkurenčnem trgu. Glede na ceno delovne sile ne more konkurirati Kitajski, Indiji … po kvaliteti proizvodov pa je prednost vse manjša. Urad za makroekonomske analize in razvoj na čelu z direktorjem Boštjanom Vasletom je napoved gospodarske rasti za letos znižal na 1,5 odstotka, drugo leto naj bi bila dvoodstotna.

 

Še spomladi letos je Umar na čelu z Vasletom napovedoval letošnjo 2,2-odstotno gospodarsko rast in 2,6-odstotno prihodnje leto. Ob ponovnem ohlajanju gospodarske rasti v Nemčiji, ki je največji trg za Slovenijo, je tudi prej omenjena skromna gospodarska rast v letu 2012 zelo vprašljiva. Lani je nemško gospodarstvo zraslo za 3,6 odstotka, letos naj bi bila rast po oceni Economist Intelligence Unit (EIU) v okviru uglednega tednika Economist le še 2,9-odstotna, naslednje leto samo 1,4-odstotna, 2013. pa 1,8- odstotna.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI