Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Vitka vlada za težke čase


Politične krize je z imenovanjem druge Janševe in desete slovenske vlade konec. Janez Janša napoveduje trdo delo, zategovanje pasu in nove investicije.

07-vlada_2012.jpg
Primož Lavre

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Vlada je prve preizkušnje – omenimo predvsem sovražni špalir, ki so ji ga pripravili kulturniki – prestala brez pretresov. Njen predsednik Janez Janša kljub trdim uvodnim medijskim in vsakršnim akordom ne napoveduje nič spektakularnega. Le trdo delo v spopadih z gospodarsko krizo. Politične krize je z imenovanjem njegove druge in desete slovenske vlade konec.

Poleg predsednika vlade je v teh težkih časih najpomembnejši finančni minister Janez Šušteršič. Da ne misli popuščati, je pokazal tudi, ko je še kot kandidat za ministra za finance ministrom položil na srce: »Drugi ministri morajo sebe razumeti kot tiste, ki lahko prinesejo dodatni denar v proračun, ne tako, da si bodo izmišljevali nove davščine. Te bi si moral jaz izmišljevati, pa si jih ne bom, ampak tako, da poskrbijo za to, da bo v Sloveniji kaj več gospodarske aktivnosti.« Da ne bi bilo nobenega dvoma, je njim (in posredno tudi vladnemu predsedniku) sporočil: »Če pa v javnem sektorju ne bo dovolj resnosti za tak način varčevanja, bomo morali začeti razpravo tudi o plačah in zaposlenosti v javnem sektorju, morda tudi o sistemu socialnih transferjev.«



Poglejmo, ali bodo ministri upoštevali njegova navodila in kako si predstavljajo svoje delo. Prvi pogled ena njihove predstavitve pred matičnimi odbori je pokazal, da so se – denimo glede pomena infrastrukturnih objektov in njihovega lažjega umeščanja v prostor, izjema je nekaj podrobnosti – dobro uskladili in so spoštovali koalicijske pogodbe.

Franci Bogovič od pastirčka do ministra

Prav v istem času, ko je svoj zagovor (kajpada zaradi prenosa tožilstva pod notranje zadeve) začel Vinko Gorenak, je pred poslance odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje stopil Franci Bogovič, podpredsednik ljudske stranke. Glede na odobravajoče obraze kolegov bi bila dovolj že njegova osebna predstavitev, ki je segala od pastirčka (rojen je bil v kmečki družini v Koprivnici pri Brestanici, na paši pa se je, kot je priznal, naučil tudi igranja nogometa) prek podjetništva, dolgoletnega županovanja občini Krško, do kandidata za ministra.

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.



Vmes si je nabral tudi nekaj bruseljskih izkušenj, da o praksi s kmetovanjem ne govorimo. Skupaj s taščo in svojo družino (ima govedorejsko kmetijo) na kmetiji s 23 hektarji, na kateri je sedem hektarjev gozda, na letni ravni pridela okoli 150 ton jabolk, 50 tisoč litrov mleka in zredi 15 govejih pitancev. V začetku devetdesetih je bil med ustanovitelji in vodja kmečke zadruge Bohor, spremlja tudi bratovo kmetovanje (obdeluje 60 hektarjev), zato, kot je dejal, »vem, kaj je evropsko usmerjena kmetija«.

Razvoj kmetijstva le trajnosten



Gorenak je ves čas v stranki in nato v koalicijski pogodbi – po avstrijskem vzoru – zagovarjal združevanje kmetijstva in okolja. Razvoj kmetijstva je lahko le trajnosten, saj nima le ekonomske razsežnosti, temveč tudi socialno in okoljsko. Drug razlog za združevanja vidi v učinkovitejšem odločanju. Je proti »posiljevanju« tistih, ki morajo sprejeti odločitve, a je treba hitro oblikovati »strokovne ekipe, ki morajo oceniti, ali je nekaj možno ali ni, ne pa tako, da nekateri postopki čakajo leta in leta in ni nič postorjenega«.

Prepričan je, da lahko poveže strokovnjake z obeh ministrstev, organe v sestavi, različne službe, in da lahko z večjo učinkovitostjo spravi v življenje marsikaj, kar je bilo do sedaj lepo napisanega v dokumentih, resolucijah, operativnih programih. Poskušal bo »dvakrat po tisoč ljudi, ki se združujejo v skupno ministrstvo, organizirati tako, da bodo stvari tekle«.



Bogovič je zdrdral prednostne naloge, ki so jih od njega zahtevali poslanci: »Zelo na kratko: odpadki, zrak, potem delno vode, kohezija z okoljem, zemljiške zadeve, tržne povezave v kmetijstvu in skupna kmetijska politika.« Kako prijazen je bil predsednik odbora in takrat še minister Dejan Židan, priča resno vprašanje kandidatu. »Imam zelo resno vprašanje. Si mogoče gospod kandidat želi še kakšno kavo?« Bogovič: »Malo manj je spijem, kot jo je sedanji minister, tako da ni potrebe. Hvala.« Izid: od 16 poslank in poslancev so vsi glasovali zanj. Židan, ki napoveduje prihod prehranske krize, mu je zaželel, dobro ve zakaj, da bo imel kot novi kmetijski in okoljski minister podporo predsednika vlade in finančnega ministra.

VEČ V TISKANI IZDAJI

Ključne besede
Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.