Slovenska država ima težava s popravljenem krivic. Tako tistih, ki jih je po prepričanju slovenskega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice storila izbrisanim, kot tudi krivic komunističnega totalitarnega režima.

Dejstva so znana: šestim t. i. izbrisanim je Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi psiholoških travm prisodilo odškodnino 20.000 evrov. Za rešitev vprašanja premoženjske škode oziroma odškodnin državi in tožnikom je dalo sodišče državi leto dni časa za dogovor.

V tem času mora Slovenija pripraviti mehanizem odškodnin za priznanje odškodnin vsem oškodovanim, sodišče pa v tem času podobnih vlog, ki so že prispele na sodišče, ne bo obravnavalo.

Finančne zmožnosti države

Za zaskrbljenim (zgroženim) gospodarskim ministrom Radovanom Žerjavom je sodbo komentiral tudi predsednik vlade Janez Janša in na kratko dejal, da Slovenija tega denarja nima. »Ne vemo, kako bomo sestavili proračunsko politiko za prihodnji dve leti, tako da odgovora na to vprašanje preprosto nimam.«

Žerjav je tako kot drugi ob več kot 25.000 izbrisanih naračunal kar pol milijarde. Številka, ki jo država seveda ne more prenesti, pa tudi evropsko sodišče govori o mehanizmu, ki ga mora pripraviti Slovenija. Če naj bo dodelitev odškodnin izbrisanim uspešna in dovolj hitra, bo moral poseben zakon upoštevati finančne zmožnosti države.

V TISKANI IZDAJI SMO SE VPRAŠALI, KJER LAHKO DRŽAVA NAJDE DENAR. VEČ TUDI O ODŠKODNINI, NA KATERO LAHKO RAČUNAJO ŽRTVE TOTALITARIZMA IN ALI LAHKO SODIŠČA DOLOČAJO IN OMEJUJO VIŠINO ODŠKODNIN.