Igor Kršinar
V strahu pred Janšo Golobič Pahorja menja z Gasparijem
Strah pred vrnitvijo Janeza Janše na oblast je večji od poguma za odločitev za predčasne volitve. Iz ozadja Gregor Golobič režira menjavo na vrhu - če bodo poslanci v torek izglasovali nezaupnico premierju Borutu Pahorju, naj bi na njegovo mesto povabili razvojnega ministra Mitjo Gasparija.
Bobo
Po zadnjih napovedih večina poslancev ne bo podprla pri glasovanju o novih ministrih Pahorjeve vlade. To pa še zdaleč ne pomeni, da se bo »odprla avtocesta za predčasne volitve« 4. decembra letos. Obstaja namreč še scenarij tehničnega mandatarja za prehodno vlado do rednih volitev septembra prihodnje leto. Njegov režiser naj bi bil Gregor Golobič, ki je že pred pol leta zahteval, da se iz vlade umaknejo vsi trije predsedniki strank, vključno s premierjem Borutom Pahorjem. Po tem scenariju naj bi bil po padcu Pahorjeve vlade za novega mandatarja izvoljen »krizni minister« Mitja Gaspari, podprli pa bi ga tisti poslanci, ki se bojijo predčasnih volitev in zmage Janševe SDS.
Državni zbor bo o ministrskih kandidatih, na izvolitev katerih je premier Borut Pahor vezal zaupnico svoji vladi, odločal v okviru redne seje, predvidoma v torek, 20. septembra. Pahorjeva vlada bo dobila zaupnico, če bodo izvoljeni ministri, ti pa morajo dobiti zgolj navadno večino glasov, torej več podpore kot nasprotovanja.
Glasovanje je javno, zato bomo vedeli, kako bodo glasovali posamezni poslanci. Prav tako bodo to vedela vodstva strank, ki so poslancem že dala navodila, kako naj glasujejo. Če jih bodo spoštovali, se obeta konec vlade Boruta Pahorja. Proti vladi naj bi glasovalo vseh 27 poslancev SDS, vseh šest iz SLS, šest iz Zares (razen Alojza Potočnika), vseh pet iz Desusa, samostojni poslanec Andrej Magajna in poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli. Vseh nasprotnikov vlade je torej 46, kar je več kot dovolj za njen padec.
Pahor lahko računa na glasove 28 poslancev SD, petih iz LDS, zelo verjetno tudi štirih nepovezanih poslancev, v najboljšem primeru pa še petih iz SNS, Alojzija Potočnika iz Zares in poslanca madžarske manjšine Laszla Göncza. Verjetno se bodo nekateri med njimi vzdržali, prav tako je tudi možno, da si kdo od opredeljenih premisli oziroma se ne udeleži glasovanja. Od prisotnosti poslancev pri glasovanju je najbolj odvisna usoda Pahorjeve vlade.
»Avtocesta« za novega mandatarja
Vsekakor je najverjetneje, da bo vlada Boruta Pahorja v torek padla, vendar pa se s tem še ne bo »odprla avtocesta za predčasne volitve«, kot temu postopku pravi vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer. Po ustavi se morajo najprej začeti postopki za izvolitev novega mandatarja. Ustava namreč v 117. členu določa: »Če vlada ne dobi podpore glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.«
Predsednik države Danilo Türk bo tako moral začeti pogovore s poslanskimi skupinami in nato, kot veleva 257. člen poslovnika državnega zbora, v sedmih dneh predlagati novega mandatarja. Če bo ugotovil, da noben kandidat nima ustrezne podpore poslancev, ne bo predlagal nikogar, kot se je zgodilo leta 2000, ko je s podobno izglasovano nezaupnico padla vlada Janeza Drnovška. Toda še vedno lahko kandidata za mandatarja predlagajo poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev, kar se je prav tako zgodilo pred enajstimi leti, ko so nato za novega predsednika vlade izvolili Andreja Bajuka.
Tudi če kandidat za mandatarja ne dobi ustrezne absolutne večine oziroma podpore najmanj 46 poslancev državnega zbora, to še ne pomeni konca tega postopka, saj lahko predsednik vlade, v aktualnem primeru Borut Pahor, sam zahteva vnovično glasovanje o zaupnici. Prav tako še vedno lahko tudi predsednik države oziroma poslanci najpozneje v 14 dneh predlagajo nove kandidate za mandatarje, nato pa o njih državni zbor glasuje najpozneje v sedmih dneh.
In če spet ni izvoljen noben kandidat, imajo poslanci še zadnjo možnost, da v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ustave v 48 urah še enkrat glasujejo o kandidatih za mandatarje, v tem primeru pa zadostuje zgolj navadna večina, torej večina opredeljenih glasov. Dodati je treba, da je glasovanje o predsedniku vlade po 111. členu ustave tajno, kar pomeni, da javnost in vodstva strank ne bodo mogla nadzirati glasovanja svojih poslancev.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Ključne besede