Program stabilnosti je nazadnje le romal v Bruselj, kjer ga bo morala Evropa blagosloviti. Rezi na odhodkovni strani proračuna, sanacija bank in privatizacija so bili predvideni ukrepi, mnogi pa se niso mogli načuditi izrednemu povečanju davčnega bremena, ki bo imelo zelo negotove posledice, prizadelo pa bo prav vse.

V splošni krizi obstajata dva načina bojevanja proti slabim javnofinančnim kazalcem. Uravnoteženje proračuna je dosegljivo s posegom in rezi v državne odhodke, to pomeni, da bo država manj porabljala in zmanjševala svoje stroške. Drugi pristop pa je seveda ta, da država poveča prihodke v blagajno. To pa je najlažje početi z zvišanjem davčnih stopenj in uvajanjem novih davkov. Nova vlada Alenke Bratušek se je odločila kar za oboje. Da bi uravnotežila proračun, bo segla malo na eno in malo na drugo stran.

Žal pa rezultati v teh preračunavanjih ne sledijo goli matematični logiki: povečanje davkov ni nujno vedno sinonim za večje prihodke v državno blagajno. Pri tem je treba upoštevati še teorijo u pada kupne moči ali pomikanja navadnih državljanov in podjetnikov v območje sive ekonomije in v tujino. Zaradi tega predvideni prihodki lahko v trenutku skopnijo kot sneg pod prvimi pomladnimi sončnimi žarki.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O VZROKIH ZA ZVIŠANJE DAVKOV; KAKO BODO DRŽAVLJANI ČUTILI ZVIŠANJE DDV; O MRKU KRIZNEGA DAVKA.