Imena, kot so Marko Voljč, Marjan Kramar, Boris Zakrajšek, Alojz Jamnik in Andrej Hazabent, počasi bledijo v slovenski kolektivni zavesti, čeprav so med najbolj odgovornimi posamezniki za to, da ima slovenski bančni sistem v kreditnem portfelju 27 odstotkov slabih terjatev. Bili so kovani v zvezde in nedotakljivi, strici s partijskim pedigrejem so jim dajali zavetje, NLB je bila njihov peskovnik. Kje so zdaj ti bančni šerifi, kaj počnejo, ali jim kdo diha za ovratnik?

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so pretekli petek pridržali Janka Medjo, od lanske jeseni prvega človeka NLB. Ni minilo leto dni, pa se je že znašel v preiskavi. Pa ne zaradi NLB, temveč zaradi domnevno spornih poslov v Unicredit banki, kjer je bil skupaj s Francetom Arharjem, danes njegovim prvim nadzornikom. Medja, ki je bil z Arharjem velik zagovornik prodaje Mercatorja Agrokorju, naj bi želel pri prodaji zaslužiti. Policija se je torej spravila tudi na bankirje, toda – ali na vse? V uvodu omenjeni se zdijo še vedno nedotakljivi.

Tajkunske kredite, ki so jih ti bankirski uživači »dolce vita«, ne z lopato, ampak z buldožerjem podeljevali v imenu ideologije nacionalnega interesa Foruma 21, so opravičevali, češ, če ne bo NLB dala kreditov, jo bodo prehiteli drugi. No, tuje zasebne banke v Sloveniji, ki imajo seveda daljšo tradicijo razmišljanja s tržno logiko, ne bi tako na lepe oči posodile denarja Vegradu, Merkurju, Istrabenzu in drugim, kot je to počela slovenska največja banka v prvem desetletju tega tisočletja.

Toda že prej je NLB, kljub temu da je prikazovala dobiček in uspešno poslovanje, ravnala zelo negospodarno. Kako tudi ne bi, saj je imela vedno pri roki državo, ki jo je po osamosvojitvi sanirala, nato pa postala njen talec.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O DOSEŽKIH IZBRANCA LEVICE MARKA VOLJČA; O ZIMSKEM DVORCU BORISA ZAKRAJŠKA; O SIVI EMINENCI BANČNIŠTVA IN KDO JE NAJVEČJI KRIVEC ZA SLABO STANJE NLB.