Strošek davkoplačevalcev na begunca večji, kot znaša povprečna pokojnina

Na nepremičninski trg kot tak akcija države ne bo vplivala, je prepričan Zoran Đukić, direktor podjetja Stoja Trade, kjer so usmerjeni bolj v diplomatski in poslovni trg nepremičnin, zato se ministrstvu za javno upravo ne bodo javili s ponudbo zasebnih stanovanj. Vpliva lahko na bivanjsko okolje, kjer bodo živeli migranti, ki bodo pridobili status begunca, in na nepremičnino, v kateri bodo bivali. »Če bodo razpršeni na več lokacij, bo zadeva sprejemljiva. Če vseh 500 naselijo v eno stavbo ali naselje, bo lahko nastal geto,« pravi Đukić, češ da razume stisko ljudi, ki jim je treba pomagati, »vendar se moramo zavedati, da bo to mogoče povzročilo zmanjšanje povpraševanja na tej lokaciji oziroma v stavbi, ker imajo ljudje predsodke o tujcih«. Državi predlaga, naj ponudi objekte v lasti ministrstva za obrambo in prazna stanovanja države, če z akcijo ne bodo uspešni na odprtem trgu nepremičnin.

Država 23 stanovanj

Na ministrstvu za javno upravo, ki opravlja administrativno-tehnična in druga dela za vladno stanovanjsko komisijo, pravijo, da imajo trenutno praznih 46 stanovanj. »Od tega jih je 23 namenjenih za reševanje morebitnih potreb begunske situacije, ostala pa za oddajo javnim uslužbencem (potrebe so že izkazane) ali prodaji in zanje že tečejo postopki,« so povedali in dodali: »Ministrstvo za javno upravo je od resorjev zbralo nabor stanovanj, ki bi lahko bila za migrante, vendar bo v nadaljevanju opravljena presoja po več kriterijih, ali so te kapacitete primerne za omenjeni namen: ali je denimo stanovanje v urbanem središču, v kakšnem stanju je in podobno«.  

Izvoljeni predstavniki ljudstva, torej poslanci državnega zbora, ki so se septembra lani strinjali, da je begunska kriza v prvi vrsti humanitarno vprašanje, prostora za migrante nimajo. »Državni zbor ima 49 stanovanj, ki so na razpolago poslankam in poslancem, ter 10 stanovanji, ki so namenjeni uslužbencem državnega zbora,« pravijo v državnem zboru in dodajajo, da nobenega stanovanja ne bodo ponudili za potrebe ljudi z mednarodno zaščito, ker dolgoročno nimajo nezasedenih stanovanj. Od desetih stanovanj, ki so namenjena uslužbencem, se eno stanovanje trenutno obnavlja, druga so zasedena. In poslanci, bodo odstopili kakšno svoje prosto stanovanje? Kot kaže, ne. Do zaključka redakcije sta odgovorili samo poslanski skupini SDS in NSI. V prvi zadeve ne komentirajo, v drugi niso pozvali svojih poslancev, naj v najem ali brezplačno odstopijo stanovanje beguncem, seveda pa se lahko po svoji volji odločijo za to.

Boren odziv zasebnikov

Država bo torej za prebežnike namenila 23 stanovanj (brez zmogljivosti stanovanjskih skladov in fondov), odziv zasebnikov je za zdaj dokaj boren. Na ministrstvu za javno upravo, ki je objavilo poziv, so do konca preteklega tedna prejeli 37 ponudb za več kot 50 bivalnih enot, med njimi tudi za hiše. Stanovanja so od Ljubljane in Notranjske do Maribora, Črne na Koroškem in Lendave. Po poročanju Dnevnika je nekdo v Črni na Koroškem ponudil kar cel blok z 19 stanovanji, iz Šoštanja je prišla ponudba za sedem samskih sob. »V tej fazi vlog še ne analiziramo in za zdaj ponudbe še vedno zbiramo. Iz hitrega pregleda ponudb se ponudniki zanimajo za oddajo stanovanj z najemnino,« pravijo na ministrstvu. Kakšna bo zgornja cena najema, še ne vedo, ker vloge še vedno prihajajo. »Vsekakor se bodo pri zagotavljanju stanovanj za potrebe beguncev upoštevale razmere na trgu nepremičnin, ne pa tiste, ki izstopajo od tega okvirja,« dodajajo. Država bo najemnino krila do dogovorjene višine.

Cena najema stanovanja v Ljubljani (ministrstvo za javno upravo je zapisalo, da prednostno iščejo stanovanja, ki so takoj vseljiva in so v večjih urbanih središčih), velikega 60 kvadratnih metrov, je nekako od 400 evrov naprej, k temu je treba dodati še okoli 200 evrov stroškov (elektrika, ogrevanje, voda, kanalščina, telekomunikacijski priključki). Če bo torej država krila najemnino do dogovorjene višine, bodo morali davkoplačevalci beguncem pri zasebnikih dati še žepnino. »Mesečno denarno nadomestilo za eno osebo znaša 288 evrov. Če je oseb več, se višina teh sredstev zmanjšuje,« odgovarjajo na ministrstvu.

K zasebnikom samo azilanti

K zasebnikom se lahko namestijo tako tisti migranti, ki jim je država že podelila azil, kot tudi tisti, ki za azil šele zaprosijo. Toda država bo v zasebna stanovanja sprva nameščala samo begunce, ki imajo status, drugi bodo v azilnem domu. Do konca preteklega tedna je prošnjo za mednarodno zaščito od začetka migrantskega vala lani jeseni (17. septembra) sicer oddalo 650 oseb, največ Afganistancev, Sircev in Iračanov (podrobneje v posebnem okvirju), v naslednjih dneh pa bo k nam prišlo prvih 10 prebežnikov, ki jih bo Slovenija sprejela v okviru premestitvene sheme (do prihodnjega leta jih bodo iz Italije in Grčije premestili 567). Po prvih neuradnih informacijah naj bi prišlo deset moških in ena ženska, večinoma iz Eritreje. Najprej jih bodo sprejeli v azilni dom, če bodo dobili azil, jih bodo premestili v eno od integracijskih stavb v Mariboru ali Ljubljani (vključeni so tudi v program učenja slovenščine), po kakšen letu dni lahko zaživijo po svoje. Tudi z najemom stanovanja pri zasebniku.

Zoran Đukić pravi, da se prvič srečujemo s primerom, ko država najema stanovanja za begunce na trgu za tržno najemnino. Lastniki morajo biti pozorni na rok trajanja pogodbe, primopredajni zapisnik o stanju in opremi v stanovanju, plačilu, zavarovanju plačila ter kdo so osebe, ki bodo stanovale, in ali se bodo menjavale. Andrej Kuplenk, direktor ABC Nepremičnine, pa meni, da je akcija za nepremičninski trg spodbudna, saj bo lahko omogočila zapolnitev tistih bivalnih nepremičnin, ki jih je težje oddati. O tem, kako naj se ponudniki oziroma najemodajalci zaradi slabih izkušenj v Nemčiji zavarujejo pred škodo, ki jo utegnejo povzročiti begunci, pa: »Država oziroma pristojno ministrstvo bo zagotovo pripravilo ustrezne pogoje, pravila in smernice, ki bodo zagotavljali ustrezno varnost oziroma odpravo morebitne škode, pa tudi zavarovalnice bodo po moji oceni pravočasno ponudile ustrezen produkt zavarovanja, ki bi ga bilo smiselno tudi vključiti v pogoje kot obveznega.«

Brez posebnih ponudb zavarovanja

Na Zavarovalnici Triglav pravijo, da o kakšnem posebnem zavarovanju proti škodi, ki bi jo povzročili begunci, ne razmišljajo. Kljub temu priporočajo najemodajalcem, naj preverijo, kakšna zavarovanja imajo za svojo nepremičnino. »Smiselno je, da lastnik stanovanja oziroma stanovanjske hiše sklene požarno zavarovanje, ki že vsebuje zavarovalno kritje tudi za take primere. Požarno zavarovanje krije na primer nevarnosti požara, eksplozije, izliva vode in podobno. Če bi najemnik stanovanja na zgradbi povzročil požar, eksplozijo ali izliv vode, bi zavarovalnica lastniku stanovanja oziroma stanovanjske hiše izplačala zavarovalnino,« so povedali na Zavarovalnici Triglav in dodali: »Prav tako je smiselno, da lastnik uredi zavarovanje svojih stanovanjskih premičnin za škodo, ki bi lahko nastala na njih oziroma na stanovanjski opremi. Priporočljivo je, da lastnik zavaruje tudi škodo zaradi indirektnega udara strele oziroma mehanskega loma na gospodinjskih aparatih.« Podobno odgovarjajo pri Zavarovalnici Maribor. Dodatne ponudbe, ki bi jo oblikovali posebej za to, ne načrtujejo, ponujajo pa premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma, ki krije več kot 50 različnih rizikov oziroma nevarnosti.

Povzročeno škodo, tako na ministrstvu za javno upravo, sicer krije najemojemalec, v tem primeru država oziroma begunci, ki bodo živeli v najemniškem stanovanju. Najemniška pogodba za begunce ni namreč prav nič drugačna od drugih najemniških pogodb. Gre za klasičen odnos med najemodajalcem in najemojemalcem. Edina razlika je, da bodo novi najemniki begunci, kar pa lahko, opozarjajo strokovnjaki, povzroči slabo voljo in povečano skrb za varnost sosedov.

Humanitarci brez stanovanj

Največ namestitev pri zasebnikih je za zdaj v Nemčiji in Avstriji. Tudi zato, ker so se tam v akcijo vključile humanitarne organizacije, še posebej Karitas. »Ministrstvo za javno upravo je povpraševanje za stanovanja za migrante naslovilo na zasebnike, ne na humanitarne organizacije,« pravi generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic, kljub temu pa so pripravljeni prevzeti večji delež odgovornosti pri oskrbi in vključevanju beguncev, še posebej družin. »Vladi in MNZ smo predstavili svojo vizijo celovite integracije za begunske družine in možnost partnerskega sodelovanja. Sodelovanje civilne družbe je namreč ključnega pomena za učinkovito integracijo in sožitje z lokalnim okoljem,« je povedal Jerebic in dodal, da pomagajo vsem, ne glede na raso, spol, kulturo ali vero. Podobno menijo na Rdečem križu, kjer pravijo, da v svojih okoljih spodbujajo ljudi k oddaji stanovanj za potrebe premestitve beguncev. Na vprašanje, ali jim bodo pomagali tudi pri plačevanju položnic, pa odgovarjajo, da »le redkokdaj lajšamo stiske ljudi s plačevanjem položnic«.

Česa bodo še deležni migranti, ki jim bo podeljen status begunca oziroma subsidiarne zaščite? Poleg pravice do stalnega prebivališča imajo begunci urejeno še zdravstveno in socialno varstvo, možnost zaposlitve, izobraževanja, vključeni so v integracijske postopke. To pomeni, da bo skupni strošek na enega begunca zagotovo večji, kot znaša povprečna neto starostna pokojnina (februarja 613 evrov), in zelo blizu povprečne mesečne neto plače (februarja 1022 evrov)

»No go« cone?

Za zdaj kaže, da zasebni lastniki praznih stanovanj (teh naj bi bilo več kot 25.000, po nekaterih neuradnih informacijah celo več kot 100.000) oklevajo, da bi jih oddali beguncem. Tisti, ki so poslali ponudbo, bodo deležni še temeljitega pregleda. Nekatera, kot zdaj kaže, ne bodo primerna, predvsem pa ne bodo vseh naselili v en stanovanjski objekt, saj to ne bi pomenilo samo getoizacije, ampak veliko varnostno tveganje, ker bi se (predvsem muslimani) v veliki skupini radikalizirali, kot kažejo izkušnje iz tujine. Nastale bi tako imenovane »no go« cone.

Odprto ostaja tudi vprašanje, kako se bodo odzvali prebivalci nekega območja ali soseske, ko bodo v njihovo okolje prišli begunci. Če bi kljub protestom, do katerih bi lahko prišlo, država vztrajala, bi begunce okolica najbrž povsem izolirala. Nihče namreč nima pravice nikogar siliti ali prisiliti, da se druži ali pogovarja s komerkoli, prav tako imajo starši pravico, da preprečijo stike svojega otroka s komerkoli. Potreben bo temeljit premislek, katero okolje je za begunce pri zasebnikih, kar očitno postaja dejstvo, najbolj primerno. To je zelo težka naloga.