Medtem ko so v sosednji Hrvaški že ustoličili vlado, v Sloveniji nimamo niti mandatarja. Predsednik države Danilo Türk ga je obljubljal pred novim letom, zdaj pa ga še vedno ni predlagal. Namesto tega je napovedal nove pogovore s strankami. Na dosedanjih je ugotovil, da relativni zmagovalec volitev Zoran Janković ne bi dobil potrebne večine v državnem zboru. Tako lahko pričakujemo, da bodo Jankovićevi »strici iz ozadja« v naslednjih dneh intenzivno pritiskali na najožje sodelavce Gregorja Viranta in Karla Erjavca.

 

Prvi korak: kako ubežati Jankoviću

 

Pobudo Gregorja Viranta oziroma strank tako imenovanega sredinskega trojčka (LGV-SLS-Desus) o vladi narodne enotnosti je zato mogoče razumeti kot spreten manever, kako pozornost preusmeriti od Jankovića k novim rešitvam. Če te pobude ne bi bilo, bi se morala Državljanska lista Gregorja Viranta intenzivno pogajati z verjetnim kandidatom za mandatarja Zoranom Jankovićem.

 

Ta je pogovore vedno znal javnosti prikazati kot uspešne, četudi sta stranki uskladili le nekaj pogledov. Slišati je, da je Janković popustil pri kandidatu za finančnega ministra in ne nasprotuje več Janezu Šušteršiču, toda po drugi strani naj bi preslišal zahteve Virantove liste, da naj bi v vladi imel finančni minister pravico veta na vse odločitve, ki bi imele finančne posledice. To je za Virantovo listo ključno, saj bi sicer imel Janković možnost, da brez njih zadolžuje državo za svoje projekte.

 

Prav tako naj bi Janković popustil pri zahtevi Državljanske liste, da bi mesto notranjega ministra zasedel Jani Soršak. Hkrati je spletni portal Požareport poročal, da je bil Soršak na novoletni zabavi Jankovićevega družinskega podjetja Electa, kar zbuja dvome o tem, da bi ta resor vodil povsem neodvisno od Jankovića. Virant bi lahko po Jankovićevih zagotovilih ostal na položaju predsednika državnega zbora, kar pomeni, da ne bi mogel mešati štren v njegovi vladi. 

 

Dejstvo je, da je Janković postal zelo »sladek« in »popustljiv« tisti trenutek, ko je videl, da mu teče voda v grlo, saj se je v državnem zboru rodila nova koalicija, ki mu lahko prepreči prevzem oblasti. Tega se zavedajo tudi najožji Virantovi sodelavci, ki bi se sodelovanju z Jankovićem najraje izognili, zato iščejo izgovor pred javnostjo oziroma glavnimi mediji, ki so v rokah levice.

 

V tem pogledu je najbolj priročna pobuda za oblikovanje vlade s širšo podporo, ki bi jo vodil strokovnjak, v njej pa bi bile zastopane skoraj vse parlamentarne stranke. Glede na odzive je videti, da pobuda ne bo uspešna. Najbolj so se ji uprli »strici« iz Jankovićevega ozadja, toda sprejeli je niso niti na desni sredini. Podpirajo jo le tri sredinske stranke, ki so jo predstavile, pa še to ne vse iskreno.

 

Denimo v SLS imajo zadržke do nje, čeprav so jo vseeno podprli. Menijo namreč, da bi morali slediti »vrstnemu redu« pri izboru mandatarja: najprej bi moral dobiti možnost Janković, nato druga najmočnejša stranka (SDS Janeza Janše), šele potem pride na vrsto njihova pobuda o oblikovanju »tehnične« oziroma vlade narodne enotnosti. 

 

VEČ V TISKANI IZDAJI