Gregor Virant, ki želi postavljati etične in moralne standarde vsem drugim, je bil znova zaloten pri sprenevedanju in neetičnem ravnanju. Čeprav pravi, da ni imel nič z odškodnino v zvezi z deponijo v Dobu pri Domžalah, razkrivamo, da je bil odločilen prav njegov tast Miha Brejc. Ta je odškodninsko rento zase in za Viranta izsilil celo z grožnjo.

Občinski svet občine Domžale na čelu z Miho Brejcem je marca 1997 sprejel sklep o izdaji soglasja k pogodbi o pogojih in plačilu rente. S tem sklepom je občinski svet v Domžalah pooblastil Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, da naj na podlagi študije o okoljskih vplivih lastnikom nepremičnin v vplivnem območju deponije v Dobu pri Domžalah sklene individualne pogodbe o izplačilu odškodninske rente.

Na tej podlagi sta med sedmimi lastniki hiš, ki so prišli do precej visoke odškodninske rente, tudi Brejc in Virant. V skupaj šestih letih, od 1997 do 2002, kolikor jima je občinsko komunalno podjetje izplačevalo rento, sta vsak prejela po 22 tisoč evrov (5,43 milijona tolarjev), njuni hiši v Dobu sta sosednji.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE NEKDANJA ŽUPANJA DOMŽAL CVETA ZALOKAR ORAŽEM BREJCA OBTOŽI PRITISKOV IN GROŽENJ; VEČ O ODŠKODNINAH, KI STA JIH PREJELA BREJC IN VIRANT; O PREVISOKIH ZNESKIH, KI NAJ BI JIH DOBILA.