Slednja ni do zdaj niti z besedico opozorila na kršenje človekovih pravic, katerega akterji so v tej zadevi paradoksalno ravno tisti, ki bi morali človekove pravice braniti- slovenska sodišča. Tako si je Nussdorferjeva v izjavi 20. junija, na dan, ko je moral sredi predvolilne kampanje predsednik največje opozicijske stranke v zapor, po pilatovsko umila roke, češ name se ni obrnil nobeden od prizadetih, varuh pa se na lastno pobudo odziva le v primerih, ki odpirajo širša vprašanja oziroma kažejo na določene sistemske nepravilnosti.

Mar zloraba tožilstva in sodstva za namen političnega obračuna z vodjo opozicije ni širše vprašanje!? Za varuhinjo očitno ne, saj je 20. junija izjavila, da »iz javno dostopnih informacij ni razbrala osnov za ukrepanje.« Tudi ona ponavlja mantro dominantnih medijev in njihovih političnih protažirancev, da »je treba pravnomočne odločbe spoštovati.« To je seveda v tem konkretnem primeru idiotska izjava, ki jo lahko ponazorimo z naslednjim: v Sloveniji bi bil nekdo pravnomočno obsojen na zaporno kazen, da je storil kaznivo dejanje, ki sploh ni zapisano v kazenskem zakoniku. Kljub temu, da bi bilo to v nasprotju s temelji kazenskega prava, kar Nussdorferjeva kot dolgoletna tožilka na vrhovnem tožilstvu zelo dobro ve, bi slednja dejala, da je pač potrebno pravnomočne odločbe spoštovati in obsojenca poslati v zapor.

Pri tem se je Nussdorferjeva v svoji izjavi 20. junija sprenevedala, da je Janša že vložil ustavno pritožbo in je o njej ustavno sodišče že odločilo. Ne drži, ustavno sodišče sploh ni vsebinsko odločalo o ustavni pritožbi, ker da Janša še ni izčrpal vseh pravnih sredstev in ga je napotilo na vrhovno sodišče. S tem, da so trije ustavni sodniki v svojih odmevnih ločenih mnenjih opozorili na vrsto kršitev ustavno zajamčenih človekovih pravic v tem kazenskem postopku. Se bo varuhinja sprenevedala, da tudi o tem nič ne ve, čeprav so vsa tri ločena mnenja javno objavljena na spletnih straneh ustavnega sodišča? Varuhinja namreč trdi, da sodb v zadevi Janše ni prejela in jih podrobneje, razen iz medijev, ne pozna. Torej sodb okrajnega in višjega sodišča v Ljubljani, ki jih je v celoti od prve do zadnje strani objavila vrsta medijev, Nussdorferjeva sploh ne pozna? Nadalje se spreneveda, da brez vpogleda v kazenske spise, ki obsegajo na tisoče strani in v katerih postopki tečejo več let, ni mogoče strokovno presojati. In to pove ne glede na dejstvo, na katero je opozorila že vrsta vrhunskih pravnikov- da v zadevi Janša kaznivo dejanje sprejema obljube nagrade sploh ni konkretizirano, kar pomeni, da ne bi smelo biti niti obtožbe, kaj šele obsodbe. To varuhinja zelo dobro ve. Kljub temu nam je odgovorila, »naj o tem sodijo predvsem pristojni in tisti, ki jih (kazenske spise, op.p.) podrobno poznajo«.

Toda norčevanje iz človekovih pravic se pri Nussdorferjevi tu ne ustavi. Na vprašanje, kdaj se bo končno odzvala na kršenje človekovih pravic v tej zadevi, nam je pojasnila, da »o kršitvah ustavno zajamčenih človekovih pravic v sodnih postopkih v skladu z ustavo odloča neodvisno, z zakonom ustanovljeno sodišče«. Mar nas hoče varuhinja prepričati, da je vrhovno sodišče pod vodstvom »tepihovalca« Slovenije Branka Masleše neodvisno in pošteno.

Spomnimo, ravno Branko Masleša je na nedavnih sodniških dnevih uvodni nagovor zlorabil za obračun z Janšo, torej tistim, katerega zahtevo za varstvo zakonitosti naj bi »nepristransko« reševalo ravno vrhovno sodišče Branka Masleše. Tu lahko citiramo vrhovno sodnico Barbaro Zobec, da je Masleša v svojem govoru na sodniških dnevih grobo poteptal načelo nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov, saj je Janeza Janšo, ki je oseba v postopku pred tem sodiščem, označil za sovražnika sodstva št. 1. »Če upoštevamo, da je bil na srečanju slovenskih sodnikov povabljen tudi tožilec Andrej Ferlinc, nasprotna stranka v postopku zoper Janšo, menim, da gre za nezaslišano in grobo kršitev nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov…«, pravi Zobčeva. Mar tudi o tem izpadu Masleše Nussdorferjeva nič ne ve, kot bi rada prikazala?

Vse kar je Nussdorferjeva zmogla v svojem odgovoru za Reporter, je pričakovanje za čim prejšnjo odločitev vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti, tudi zato ker mnogi ugledni pravni strokovnjaki nasprotujejo pravnomočni sodbi. Zanimivo- Nussdorferjeva se tu sklicuje na mnenja uglednih pravnih strokovnjakov, ki pa so do njih prišli ravno na podlagi sodb in izreka sodb, objavljenih v medijih. Za tak zaključek seveda ni potrebno študirati na tisoče strani, kot bi rada podtaknila varuhinja.

Na koncu smo jo vprašali še, kako je ukrepala v zvezi z veselim, prešernim vzdušjem med uslužbenci na uradu varuha človekovih pravic, na dan, ko je moral Janša v zapor na Dob. To smo izvedeli od naših virov na uradu, toda varuhinja trdi, da takšne namige ne sprejema, saj je bil tisti petek povsem običajen delovni dan. V dopoldanskem času je imela nekaj službenih obveznosti izven sedeža, ko se je vrnila, je ostala v službi do večera. Le kako ve, da je bilo vse običajno, če je, kot sama pravi, dopoldan na sedežu varuha sploh ni bilo. Poudarja, da jih na uradu vsaj doslej politika ni razdvajala, pomembna je le strokovnost. Na vprašanje, kako komentira ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin 2014 in ali ni žalostno, da se mora v Sloveniji leta 2014 ustanoviti podoben odbor, kot ob kršenju človekovih pravic leta 1988, pa smo dobili tipični uradniški pišmevuhovski odgovor: Vsak ima pravico združevanja in tako je nastal Odbor 2014. Živi Nussdorferjeva še vedno v letu 1988?