Sojenje v zadevi Patria je za levo politično opcijo idealen trenutek, da njeni poslanci podprejo izpeljavo predčasnih volitev. Njen izzivalec Janez Janša bi med volilno kampanjo sedel v sodni dvorani na klopi za obtožene, iz sodnega spisa pa v medije odteka domnevno obremenilna dokumentacija. Trenutno kaže, da bodo poslanci glasovali proti Pahorjevi vladi in s tem omogočili predčasne volitve 4. decembra letos. Še vedno pa lahko to prepreči osebna stiska poslancev, ki bodo raje manjkali, kot da bi glasovali za svoj predčasni odhod. Napovedana je tudi ustanovitev nove stranke, ki lahko spremeni razmerja na levici.

Vse kaže, da bodo finski oklepniki podobno kot leta 2008 tudi tokrat osrednja nit volilne kampanje politične levice. Začelo se je sojenje v tej domnevno korupcijski zgodbi, kot eden od njenih akterjev pa je predsednik SDS Janez Janša, ki je vodil vlado v prejšnjem mandatu. Ker propadli levi trojček v volilni kampanji ne more pokazati vidnih rezultatov svojega vladanja, se zateka k starim, preizkušenim metodam, kako najbolje očrniti svojega nasprotnika.

Levici naklonjeni mediji so znova obudili orožarske zgodbe iz devetdesetih, iz sodnega spisa pa curljajo izbrani dokumenti, na podlagi katerih je tožilstvo začelo kazenski pregon domnevno vpletenih v posel s finskimi vojaškimi vozili. Najboljša kampanja levice sta tako predsednik največje opozicijske stranke na zatožni klopi in sojenje v slogu TV-nadaljevanke.

Seveda za volilno kampanjo sploh ni pomembno, ali je v zadevi v resnici šlo za kaznivo dejanje in ali so obtoženi sploh storili karkoli nezakonitega. Čeprav je za končno sodbo o tem edino pristojno sodišče, bodo pred tem dogajanje interpretirali politiki in novinarji ter s tem pritiskali na delo sodne veje oblasti.

Proti vladi, drugače bodo zboleli

Dokler sojenje v zadevi Patria ni končano, je torej za nasprotnike Janeza Janše najboljši trenutek za odhod na volitve, kajti če bo opozicijski prvak oproščen, se bo njihovo glavno orožje razpočilo kot milni mehurček. Tako je mogoče razumeti trenutno ozračje v državnem zboru pred glasovanjem o zaupnici vladi, na katero je premier Borut Pahor vezal paket petih ministrskih kandidatov.

Po zadnjih informacijah je nasprotnikov Pahorjeve prenovljene vlade več kot njenih podpornikov. Za ministre in zaupnico vladi naj bi glasovalo 28 poslancev SD in pet poslancev LDS. Štirje nepovezani poslanci svojo podporo povezujejo s sestankom s premierjem, Andrej Magajna pa se bo najbrž vzdržal.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na začetku obljubil podporo vseh svojih petih poslancev vladi, ker nasprotuje predčasnim volitvam, toda po zadnjih izjavah bodo o tem še razpravljali v poslanski skupini. Vsaj eden izmed njegovih poslancev, Bogdan Barovič, ne želi podpreti vlade, zato se bo kvečjemu vzdržal. Poslanec madžarske manjšine Laszlo Göncz bo vlado najbrž podprl, poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli pa naj bi glasoval proti zaupnici.

Proti vladi naj bi glasovalo še vseh 27 poslancev SDS, šest poslancev SLS, šest poslancev Zares (izjema je Alojz Potočnik, ki bi vlado podprl oziroma naj bi se vzdržal) in pet poslancev Desusa. Če bodo poslanci res ravnali v skladu z napovedmi, potem bi proti vladi glasovalo 45 poslancev, kar pomeni, da zaupnica ne bo izglasovana – ne glede na odločitve še neodločenih. Za potrditev liste ministrov mora glasovati relativna večina državnega zbora, a če ji bo nasprotovala polovica poslancev, ne more biti izglasovana.

VEČ V TISKANI IZDAJI