Župan Komende Tomaž Drolec je na občinski seji priznal, da je podkupoval državne uradnike. Tudi v primeru Poslovne cone Komende, kjer so že od začetka prisotni sumi za korupcijo in vpletenost Toneta Ropa, nekdanjega predsednika vlade, ki živi v Vodicah, in njegovih prijateljev. Finančne lovke segajo vse do poštnega nabiralnika v Washingtonu. Primer obravnavajo tudi na policiji in v protikorupcijski komisiji. Očitno se je Drolec zavedel, da je povedal preveč, zato je najel odvetnika.

Pravijo, da je Drolec župan že tako dolgo (14 let), da se v občini in na občinski upravi počuti kar preveč domače. Javno priznanje ni bilo prvo, je pa bilo gotovo najbolj odmevno.

Usodno priznanje

Usodno je bilo priznanje spomladi letos. 30. maja je na občinski seji Komende nastal štiriurni posnetek, v katerem je župan Drolec svetnikom razložil, da je s podkupovanjem »pospešil« nekatere občinske projekte, so poročali številni mediji. Med spornimi projekti naj bi bila tudi poslovna cona.

Del njegovega govora je bil povzet: »A mislite, da je to zastonj? Kaj rečete, zakaj v Domžalah niso naredili cone? Očitno niso znali dobro lobirati, kajti danes brez lobistov, gospodje, ne gre. In tudi če zdajle kakšen misli, da bomo tistih sedem hektarjev lahko spravili nazaj, da jih bomo prodali kot zazidljive parcele. Če zdajle kdo misli, da ne bo treba nič drugega, samo kakšna lepa pisma pisati, se je zmotil.«

Župan je ob priznanju menda dodal, da se zaveda vseh posledic, tudi policije in pregona; da se je ob podkupovanju počutil kot mafijec. Zakaj je potem ves presenečen nad vprašanjem televizijskega novinarja, ali namerava odstopiti, dejal: »Da bi odstopil? Se hecate?!« Pa čeprav ga je bilo menda sram, ko je s kuverto v žepu hodil okoli uradnih oseb.

Drolec je svetnikom priznal, da je tudi za soglasja za trgovino Center Komende moral podkupovati. »Natančno sem vedel, koliko moram kakšnemu nesti, da sem dobil podpisana soglasja, da je zadnja denacionalizacija urejena,« je menda povedal. Po njegovih besedah je treba podkupovati tudi na ministrstvih, o čemer se sicer pogosto govori, a je vendarle težje razumeti in verjeti.

Gre pravzaprav za prvo javno priznanje visokega občinskega funkcionarja pri nas, da je za občinske posle podkupoval uradne osebe. So slovenski uradniki res leglo denarja pohlepnih, ki zaradi modrih kuvert popustijo, običajnemu državljanu pa še bolj nagajajo in postopke zavlačujejo?

VEČ V TISKANI IZDAJI