Tajkuni Bine Kordež, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak, ki so vendarle v zaporu, so v neprimerno boljšem položaju kot večina drugih zapornikov. Vsi trije imajo svobodnejši režim v polodprtih oddelkih, večjo svobodo gibanja, višji bivalni standard. Kot so bili visoko nad »malimi« ljudmi na prostosti, so tudi zdaj nad drugimi obsojenci.

Dolgoletni paznik v zaporu na Dobu Dejan Horvat, ki je zdaj zaposlen drugje, zavrača besede direktorja tega zapora Jožeta Podržaja, češ da zapornika Bineta Kordeža ni obravnaval nič drugače kot druge zapornike. Podržajeva razlaga, da je premestitev Kordeža na polodprti oddelek zgolj teden dni po prihodu na sprejemni oddelek nekaj običajnega, tega so deležni tudi drugi zaporniki v enakem položaju, je navadno sprenevedanje, opozarja Horvat. Če bi sodišče menilo, da je za Kordeža primerno prestajanje kazni po milejšem režimu, bi tako tudi odločilo, vendar tega ni storilo. Še več, višje sodišče mu je celo zvišalo kazen s petih let zapora na šest let in pet mesecev, to kaže na  težo in zavrženost njegovega kaznivega ravnanja.

Ne spomni se, da bi šel nekdo s tako visoko kaznijo že po tednu dni na polodprti oddelek. Po navadi traja obdobje bivanja v sprejemnem oddelku vsaj dva tedna do enega meseca. V tem času opravijo zaporniki zdravniški pregled, pogovor s psihologom, pripravi se  načrt prestajanja kazni. Horvat ne ve, kako je lahko Podržaj tako hitro celovito ocenil Kordeža, očitno je take vrste strokovnjak.  To ni moralno, ni etično, poudarja Horvat. Za Podržaja je človek, ki je za milijonske vsote kriminalno oškodoval Merkur, osebnostno urejen, veliki gospod, pravi čistun.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O ŽIVLJENJSKI USLUGI DIREKTORJA DOBA KORDEŽU; O KNJIŽNIČARJU ČRNIGOJU IN BLOGERJU KORDEŽU; O PARKU ZA TOVŠAKOVO.