Nemški model reševanja ciprskih bank s splošnim udarcem po depozitih nad sto tisoč evrov je v Sloveniji malo verjeten, to pa ne pomeni, da pogoji za pomoč Sloveniji ne bodo boleči. Pomoč ob vladi Alenke Bratušek postaja vse bolj gotova, vprašanje je le kdaj in kako.

Tri državne banke, NLB, NKBM in Abanka, ki so tudi največje v Sloveniji, že dlje časa ne morejo najemati kreditov pri tujih poslovnih bankah, denarno pomoč prejemajo od Evropske centralne banke in z državnimi dokapitalizacijami. Ena največjih svetovnih bonitetnih hiš, Moody's, je v zadnjih dveh tednih znižala bonitetno oceno tako za NLB kot NKBM. Obe je ocenila s Caa2, poleg tega napoveduje nadaljnji negativni trend, banki pa sta že zdaj le tri stopničke pred najnižjim ratingom.

So torej depoziti v slovenskih bankah varnejši kot v ciprskih, kjer bodo obdavčili vse depozite nad sto tisoč evrov po stopnji vsaj 30 do 40 odstotkov, v njihovi drugi največji banki Laiki (v državni lasti), ki jo bodo likvidirali, pa bodo komitenti izgubili vse nad sto tisoč evri? Kako varni so depoziti v slovenskih bankah?

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O VZPOREDNICAH MED CIPRSKO IN SLOVENSKO SITUACIJO; ZAKAJ TUJINA MENI, DA JE SLOVENIJA NAJBLIŽE BANKROTU; KAJ ČAKA SLOVENSKE VARČEVALCE V PRIMERU STEČAJEV BANK; IMA VLADA BRATUŠKOVE SPLOH NAČRT ZA REŠEVANJE SLOVENSKIH FINANC?