Minilo bo leto dni, odkar ste bili izvoljeni za poslanko Evropskega parlamenta. Pred tem ste bili poslanka v državnem zboru. Ali lahko primerjate svoje delo v obeh? Kje se bolje počutite?

V državnem zboru sem pridobila številne izkušnje in znanje, kar mi je v veliko pomoč v Evropskem parlamentu. Delo v obeh parlamentih je na neki način podobno, a hkrati se način dela in vsebina tudi precej razlikujeta. Zakoni, o katerih soodloča Evropski parlament, veljajo v celotni Evropski uniji. Pri njihovem sprejemanju je zato treba upoštevati različna pričakovanja in potrebe pol milijarde prebivalcev iz 28 držav članic. Delo mi je v veliko zadovoljstvo, posebej zato, ker je v Evropskem parlamentu politična kultura na višji ravni, skuša pa se poiskati konsenz znotraj vseh strank. Seveda se to poskuša tudi v domačem parlamentu, vendar je približevanje med strankami znotraj Evropskega parlamenta uspešnejše.

Evropska poslanka ste prvi mandat in prihajate iz majhne države Slovenije. Na predlog Evropske ljudske stranke (ELS) ste podpredsednica odbora za proračun. Kako vam je to uspelo?

Čeprav je Slovenija majhna, to še ne pomeni, da se je znotraj EU ne vidi in ne sliši. Aktivna sem v treh odborih in treh delegacijah, v odboru za proračun pa sem, kot ste omenili, podpredsednica. Funkcije v odborih in delegacijah se med politične skupine in nacionalne delegacije znotraj njih delijo po posebnem sistemu, t. i. d'Hondtovem sistemu, ki daje priložnost tudi državam z majhnim številom poslancev. Slovenski delegaciji ELS je pripadlo podpredsedniško mesto v enem od parlamentarnih odborov, hkrati pa je bilo v odboru za proračun prosto podpredsedniško mesto. Kot njegova stalna članica sem kandidirala in bila izvoljena. Če Slovenija ne bi imela nobenega poslanca v odboru za proračun ali pa če me poslanski kolegi ne bi potrdili, bi mesto podpredsednika pripadlo drugi državi.

Kakšno politično moč imate kot podpredsednica tega odbora? Lahko vplivate na oblikovanje evropskega proračuna? Tudi na proračune držav članic?

Vloga podpredsednikov je enaka vlogi poslancev. Vsi imamo enako možnost vpliva na proračun, oblikovanje proračuna, podajanje predlogov, amandmajev, glasovanj itn. Razlika je le v tem, da lahko odbor ob zasedenosti ali odsotnosti predsednika vodi podpredsednik. Druge vidnejše vloge podpredsednik nima, razen da je navzoč tudi pri sejah koordinatorjev v Evropskem parlamentu.

ELS je še vedno najmočnejša poslanska skupina v Evropskem parlamentu, čeprav je izgubila veliko sedežev. Kaj je bil po vašem razlog za to?

Smo najmočnejši. Poslanska skupina ELS šteje 221 poslancev. Izguba poslanskih mest je po mojem mnenju posledica evroskepticizma in gospodarske krize, v kateri imajo po izkušnjah sodeč prednost leve politične opcije, ki v predvolilni tekmi večkrat obljubljajo tudi tisto, kar je težko ali celo nemogoče uresničiti. Tak primer je denimo Siriza v Grčiji, ki je veliko obljubila, uresničiti pa tega ne bo mogla.

Videti je, da je na evropski ravni usojena koalicija dveh največjih strank, ki sta povsod na nacionalni ravni glavni tekmeci. Pri nas taka velika koalicija vsaj za zdaj ni mogoča. Kako slovenski poslanci iz ELS sodelujete s slovenskimi socialisti oziroma socialistko?

Slovenski evropski poslanci dobro sodelujemo med sabo, še posebej ko gre za Slovenijo. V dobrobit Slovenije se posvetujemo in iščemo skupne točke za delovanje. Ko je denimo Nemčija uvedla obračun minimalne plače za tuje prevoznike, kar je vplivalo tudi na poslovanje slovenskih podjetij, so se mi vsi slovenski poslanci pridružili pri vprašanju Komisiji, kaj namerava narediti za odpravo takšne prakse. Sodelovanje med nami, ne le med ELS in socialisti in demokrati, ampak tudi z ostalimi političnimi skupinami, katerim pripadajo slovenski evropski poslanci, je konstruktivno in korektno in upam, da bo tako tudi ostalo.

Slovenski poslanci ste imeli različna stališča ob obsodbi Janeza Janše v zadevi Patria. Kako drugi kolegi v Evropskem parlamentu, ki niso Slovenci, komentirajo dogajanje v Sloveniji, ko so tik pred volitvami zaprli prvaka največje opozicijske stranke na podlagi sodbe, ki je bila pred kratkim razveljavljena?

Menim, da nikjer na svetu ne bi smel biti nihče obsojen brez dokazov. Takoj ob vstopu v Evropski parlament, mandat smo začeli 1. julija, smo vsi trije poslanci iz vrst SDS kolegom pojasnjevali to krivično sodbo in v poslanskem vprašanju opozorili na stanje v slovenskem pravosodju, sama sem o tem spregovorila tudi na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Kolegom iz ELS smo sodbo predstavili tako znotraj poslanske skupine ELS v Evropskem parlamentu kot tudi politični skupini Evropske ljudske stranke, tako da so bili podrobno seznanjeni s primerom. Z nami so delili mnenje, da je sodba krivična. Prav tako smo jih zdaj tudi seznanili z odločitvijo ustavnega sodišča.

CELOTNI INTERVJU S PATRICIJO ŠULIN V TISKANI IZDAJI REPORTERJA