»Ves čas se v stranki dogajajo neka naključja,« pravijo nekateri člani stranke. Največje naključje, in od takrat so na to pozorni, je bilo, ko je Tonin glasoval za dopolnilo, ki nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu omogoča privilegije. Svoj glas za to je takrat razlagal  s tem, da je treba narediti konec maščevalni politiki. Zaradi dogajanja v stranki je izstopil odvetnik Radovan Cerjak, tisti odvetnik, ki je ustavno sodišče prepričal o prepovedi Titove ceste v Ljubljani. Toda skoraj hkrati se je Tonin udeležil državne proslave pod rdečo zvezdo. In spet je imel obrazložitev, češ da se rdeči zvezdi ne bo umikal. Sledilo je sporno glasovanje o arhivih ter vztrajanje pri »prednostih« anonimizacije arhivov. Vladi Alenke Bratušek se sploh ni bilo treba truditi, saj je zanjo vse opravilo vodstvo NSI.

Skratka iz »naključja v naključje«, ob tem pa Tonin (in Novakova) ni nikoli pozabil povedati, da od SDS prejemajo nižje udarce kot od levice. In dobiva hvalospeve levih komentatorjev, da Slovenija dobiva pravo stranko žlahtne desnice, čeprav je Tonin pretekli teden dejal, da mu je bolj všeč izraz moderna desnica. Prej je tarnal, da dolgo v NSI niso mogli dobiti niti plačanega intervjuja, zadnje mesece in tedne ga je v vseh medijih dovolj.

Tranzicijska levica ima tako zaveznika na desnici. Kam sodijo, je povedal Tonin kar sam: »Smo na sredini med socialnimi demokrati, ki zagovarjajo veliko vlogo države v družbi, in liberalnimi demokrati, ki se zavzemajo za čim večjo vlogo trga in čim manjšo države.« NSI se odmika od nekaterih tradicionalnih vrednot, sodeč po zadnjih ravnanjih pa tudi od vrednot osamosvojitve. Kar članstvo vse težje sprejema in razume. Razmere je dobro opisal Cerjak od svojem izstopu iz NSI, češ da je »stranka postala sredstvo nekaj mladeničev za zadovoljitev lastnih ambicij«. Tudi za ceno paktiranja s strankami, ki imajo svoje korenine v nekdanjem totalitarnem režimu, zato je prepad med triom žlahtnih in člansko bazo vse večji.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.