Na prostosti so ob vrsti drugih osumljencev za gospodarski kriminal še vedno velike in največje ribe, pri katerih se tožilski in sodni postopki škandalozno vlečejo že leta in leta: Ivan Zidar, Zoran Janković, Edvard Oven, Anton Majzelj, Leonard Peklar ... O tem, ali sodijo v zapor, sodišča še dolgo ne bodo odločila, če sploh kdaj, to pa je za stanje duha v državi najbolj porazno.

»Povprečnega« državljana, ki plačuje za spodobno in učinkovito delovanje policije, tožilstva in sodstva, ne zanima, kakšno imamo kazensko zakonodajo, niso jim mar sodni zaostanki, premalo izobraženi tožilci in sodniki, relativno majhne plače tožilcev in sodnikov (plače za dobre in učinkovite tožilce in sodnike so prenizke). Vidijo, da so ljudje obsojeni za drobiž v primerjavi z velikanskim oškodovanjem, ki se očita zgoraj omenjenim in mnogim drugim, ti pa še vedno živijo na veliki nogi, imajo razkošne hiše in vozijo luksuzne avtomobile.

V TISKANI IZDAJI PRINAŠAMO IMENA NEDOTAKLJIVIH OSUMLJENCEV; KAKO SE POSTOPKI PROTI NJIM VEČ LET NIKAMOR NE PREMAKNEJO; KOLIKO SODNIH POSTOPKOV IMA NA GRBI IVAN ZIDAR; KAKŠNE OVIRE SE POJAVLJAJO PRI PREGONU ZORANA JANKOVIĆA.