Že kmalu po objavi članka Z analizo DNK do generala Leona Rupnika, v katerem smo omenili, da se je v Sloveniji avgusta letos mudil Rupnikov vnuk Aleksander Rupnik iz Argentine, ki je zato, da bi po 67 letih našli dedov grob s posmrtnimi ostanki, na Inštitutu za sodno medicino oddal svoj DNK, se je oglasila upokojenka Joža Černic. Povedala nam je, da je bila kot petnajstletna deklica priča dogodku, ki si ga je zapomnila za vse življenje: »Spominjam se, bilo je dopoldne, zagotovo jeseni, saj so bili možje, ki sem jih videla z vrha Golovca, že v civilnih oblačilih z dolgimi rokavi. Med njimi je izstopal markanten človek s sivo brado, takoj sem prepoznala generala Rupnika. Takrat mi je bilo dano ujeti le trenutek, saj sem se dobro zavedala resnosti položaja. Od njih sem bila oddaljena le okoli sto metrov, in ker bi me lahko opazili, sem hitro stekla proti Karlovškemu mostu, kjer sem bila takrat doma.« Ko smo jo vprašali, ali je takrat komu zaupala, kar je videla, je Joža Černic povedala, da je morda povedala bratu, vendar o tem ni povsem prepričana: »Mislim, da je to ostala moja skrivnost. Šele pred desetletjem sem dogodek opisala družinskemu prijatelju.«

Po pripovedovanju Jože Černic, ki je bila po vojni članica Strelišča pod Golovcem, je bilo v Zeleni dolini znano strelišče že v času Avstro-Ogrske in tako je ostalo vse do današnjih dni: »Na koncu doline, kjer je bila postavljena tarča, so bili zasajeni kostanji, na tem območju je bil še grob avstro-ogrskega vojaka. Na začetku doline je še po vojni stala lopa, kjer smo imeli člani kluba vsak svojo omaro. V dolini je bilo po kapitulaciji Italije polno razstreliva, otroci smo ga nato skrivali po Golovcu.« Ko smo z Jožo Černic obiskali območje današnjega strelišča, ki je prav tam, kot je bilo takrat, ko se je tam znašel s skupino mož general Rupnik, obisk Zelene doline ni bil mogoč. Zaradi varnostnih razlogov, saj na strelišču vsak dan potekajo vaje, je povsem ograjena. Kljub temu obisk strelišča ni bil povsem zaman, saj so nam naključni sogovorniki dopolnili spomine Jože Černic. Tako smo izvedeli, da je bil Rupnik odpeljan do konca Zelene doline, kjer je bil ustreljen, od tam pa odpeljan s kamionom neznano kam. Tako so bile znova ovrženi namigi, da naj bi ga po izrečeni sodbi v sodni dvorani na Taboru avgusta 1946 obesili skupaj s policijskim inšpektorjem dr. Lovrom Hacinom in nemškim SS- obergruppenführerjem Erwinom Rösenerjm. »Po kodeksu časti so ga morali kot vojaka ustreliti,« je povedala Joža Černic.

 Po sestavljanki celotne zgodbe se je tako očitno tudi zgodilo 5. septembra 1946. Kraj usmrtitve je torej znan, še vedno ostaja skrivnostna lokacija pokopa. Ali bo treba še enkrat obiskati pokopališče Žale, kjer naj bi ga po pričevanju še drugih živečih prič pokopali v bližini pokopališča italijanskih vojakov?