Ob izpostavljanju tajkunov v kazenskih postopkih, ki so kot menedžerji svoja podjetja ob poskusu lastninjenja grozljivo oškodovali, se kar pozablja na Hermana Rigelnika. Ta ni neki zastopnik za prodajo mercedesov, pač pa največji lastnik holdinga ACH, v katerem je skupaj 36 družb z letnimi prihodki v višini pol milijarde evrov in z 2.400 zaposlenimi.

Tisto, po čemer se Rigelnik razlikuje od več drugih menedžerjev, ki so se lakomno, brez svojega (omembe vrednega) vložka, skušali polastiti podjetij pod njihovim vodstvom, je, da je to storil pravočasno in mu je uspelo. Ni se znašel v kazenskem postopku in njegov poslovni imperij se ni zrušil kot hiša iz kart. Tega ne gre pripisati predvsem njegovi spretnosti in menedžerskim sposobnostim, pač pa časovno ustrezno izpeljanemu prevzemu (leta 2005, ko finančno gospodarske krize še ni bilo na vidiku).

Toda tisto, kar ga druži z drugimi prevzemniki, je, da njihovega in svojega prevzema ne financira sam, pač pa podjetja, ki jih je prevzel. Slednja odplačujejo njegove kredite in kredite njegovih prevzemniških kolegov, namesto da bi ta denar vlagala v svoj razvoj in bolj uspešno poslovanje. Rigelnik se bo naslednji mesec upokojil, vajeti holdinga ACH pa bo prevzela Sonja Gole, sedanja generalna direktorica novomeškega podjetja Adria Mobil, ki je dragulj v Rigelnikovi kroni.

V TISKANI IZDAJI RAZKRIVAMO, KAKO JE RIGELNIKU ŠE PRAVOČASNO USPELO IZPELJATI LASTNINJENJE ACH IN KAKO MU JE PRI TEM POMAGALO OMREŽJE MILANA KUČANA; KAKŠNA JE NJEGOVA VLOGA V KUČANOVIH OLD BOYSIH; KAKO SE JE IZOGNIL KAZENSKEMU PREGONU IN KAKŠNA JE PERSPEKTIVA ZADOLŽENEGA ACH.