Z oblikovanjem nove vladne koalicije se politična kriza v državi ne končuje, ampak povečuje: mandatarki Alenki Bratušek je zaradi pomanjkljivih političnih izkušenj komajda uspelo najti finančnega ministra, druga koalicijska stranka v vladi sodeluje brez predsednika Igorja Lukšiča, za predsednika tretje Gregorja Viranta podpis koalicijske pogodbe ni zagotovilo za podporo vladi, predsednik četrte koalicijske stranke Karl Erjavec pa grozi z izstopom iz lastne stranke. Toda v najhujših težavah bodo v strankah, ki so zapustile prejšnjo koalicijo, saj se bo z izvolitvijo nove vlade Janez Janša poslovil s položaja predsednika vlade, Zoran Janković pa bo še naprej ostal ljubljanski župan.

Sestavljanje vladne koalicije se je vleklo vse do zadnjega trenutka: šele tri ure pred iztekom roka je mandatarki Alenki Bratušek uspelo vložiti popoln seznam vladne ekipe v državni zbor. Kot je znano, je imela največje težave pri iskanju finančnega ministra, pri čemer so jo zavrnili najbolj ugledni strokovnjaki; na koncu pa je prepričala manj znanega bančnega analitika iz NLB Uroš Čuferja.

Tudi sestava drugih ministrskih kandidatov iz vrst največje stranke se je spreminjala iz ure v uro, saj so se pretendenti skorajda »pobili« med seboj, tudi botri iz ozadja niso našli skupnega jezika. Končna sestava ministrske ekipe iz Pozitivne Slovenije kaže, da je bil krog okoli Zorana Jankovića vendarle uspešnejši od kroga Gregorja Golobiča. Glavne zasluge pri iskanju finančnega ministra pa menda gredo Tonetu Ropu, mandatarkinemu političnemu mentorju z začetka njene poklicne kariere na finančnem ministrstvu.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE PODROBNEJE O MINISTRSKIH KANDIDATIH; KDO JE JAVNOSTI NEZNANI IN V POSLE NLB  VPLETENI UROŠ ČUFER, KI NAJ BI POSTAL FINANČNI MINISTER; ZAKAJ SO STROKOVNJAKI ZAVRAČALI VABILA BRATUŠKOVE.