Ameriški zvižgač Edvard Snowden o prisluškovanju ni povedal nič pretirano novega, je pa njegovo razkritje pripomoglo k temu, da se je javnost začela zavedati srhljivih razsežnosti in zmožnosti nadzora ljudi. Zbirke podatkov vsak prestreženih komunikacij gredo v milijarde, nevidna in tiha virtualna roka varnostnih in obveščevalnih služb pa seže do zadnje vasi na zemeljski obli.

Slovenska javnost se je začela malo bolj zanimati za prisluškovanje ob obsodbah tajkunov. Običajno je namreč veljalo, da policija nadzira komunikacijo samo pri klasičnem kriminalu (trgovina z drogo, ljudmi in orožjem), na sojenjih pa se je razkrilo, da so se v prisluškovanje ujeli tudi Boško Šrot, Igor Bavčar, Franc Kangler, Hilda Tovšak, Ivan Zidar. Zadnje dni odmevajo prisluhi priprtemu Tomažu Lovšetu, donedavnega šefu slovenskega Diners Cluba, saj naj bi se v mrežo ujel celo notranji minister in voditelj Državljanske liste Gregor Virant, ki naj bi ponujal svoje storitve pri prodaji Mercatorja.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O TEM, KDO V SLOVENIJI URADNO LAHKO PRISLUŠKUJE; KAKO POGOSTO JE NEZAKONITO PRISLUŠLOVANJE; KAKO UČINKOVITE SO VOHUNSKE NAPRAVE IZ PROSTE PRODAJE IN KAKO LAHKO VOHUNIJO TUDI ZA VAMI.