Sum, da je v ozadju nenavadne zahteve po umiku upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana v tujino v resnici le boj za nasledstvo ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa, se vse bolj potrjuje. S pretrganjem kapitalskih in finančnih povezav Cerkve s krogom Kučanovega Foruma 21, je nadškof Stres najbolj prizadel interese vplivnih podjetnikov in klientelističnih politikov; obenem se je s podporo referendumu proti družinskemu zakoniku zameril celotni lobistični strukturi »nevidne moči«.

Prav zato je bilo treba poskrbeti za razkol med verniki in duhovniki glede nadškofa Urana, z naraščajočo negativno javno podobo Cerkve pa naj bi se Vatikan dokončno prepričal o nujnosti njegove zamenjave in imenovanje novega nadškofa.

Glavna akterja zamenjave dr. Antona Stresa z novim nadškofom, med katerimi se kot glavni kandidat omenja Franci Petrič, urednik Družine, naj bi bila nihče drug kot lobist Božo Dimnik, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva, in knez Mariano Hugo Windischgrätz, veleposlanik malteškega viteškega reda v Sloveniji, ki živi v sosednjem Trstu.

V TISKANI IZDAJI VEČ O IMENIH V MREŽI, KI SE JE SPLETLA OKOLI CERKVINEGA PREMOŽENJA; KAKO SO TAJKUNI S POMOČJO CERKVE LASTNINILI PODJETJA; KOMU VSE JE NAPOTI NADŠKOF STRES; KAKO SE V MEDIJIH LOTEVAJO VRHA SLOVENSKE CERKVE.