Janša: Maske so res padle, vsaj Kučanova in Roterjeva sta s treskom zgrmeli na tla
Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša še vedno ne izključuje možnosti prihoda trojke v Slovenijo, saj je vlada Alenke Bratušek zamudila priložnosti, da bi bančno luknjo reševala z veliko cenejšim mehanizmom ESM (evropskim mehanizmom stabilnosti). Prepričan je, da smo na pragu zloma monopolov, ki bodo privedli do političnega preobrata v naši državi. Prvo zmago pričakuje na evropskih volitvah, na katerih ne bo nastopil. Glede zadnjih razkritjih zločinov Udbe bolj računa na organe pregona drugih držav, kajti naše državno tožilstvo vodi oseba, ki je sama preganjala drugače misleče v totalitarnem režimu. Novi zakon o arhivih bo raziskovanje teh zločinov še otežil. Komentiral je tudi zadnjo sodbo v zadevi Patria na Finskem, kamor vpliv ljubljanskih Murgel ne seže. Če bo pravnomočno obsojen, bo ravnal podobno kot pred 25 leti, saj gre za skoraj identičen primer.
Mineva deset mesecev od zamenjave vaše vlade. Sedanja koalicija podaljšuje svoje delo do konca mandata. Ste to pričakovali?
Seveda, lani je bilo jasno, da bodo sestavili vlado, ki jo bodo skušali obdržati toliko časa, dokler jim bo koristila. Vendar jo bodo tisti, ki so jo sestavili in jo vodijo, rušili sami tisti hip, ko bodo ugotovili, da bi na predčasnih volitvah dobili več kot kasneje na rednih. Tako kot so to naredili s Pahorjevo vlado leta 2011.
Premierka očitno težko najde dva nova ministra. Kako komentirate humoresko s kandidaturo Igorja Šoltesa, ki ga je miniral Igor Lukšič? Vas to kaj spominja na nekdanjo Pahorjevo vlado?
Pravzaprav to spominja na večino vlad, ki jih je sestavila tranzicijska levica. Obnašanje je bilo vedno podobno: medsebojni spori, spopad različnih lobijev okrog korita, ključni interesi države pa so bili vedno v ozadju. Če bi bili v katerikoli moji vladi več kot dva meseca brez ministra za gospodarstvo, bi bila to vsak dan ključna tema vseh osrednjih medijev, vstajniki pa bi na ulicah z granitnimi kockami zahtevali odstop vlade. Podobne kritike bi doživljali, če bi že več kot dva meseca kršili ustavo, tako kot jo ta vlada z nepredlaganjem ustavnega zakona o zlatem fiskalnem pravilu. Sprejet bi moral biti že novembra lani. A to si vlada Bratuškova lahko privošči, ker jo podpirajo mediji, ki so v dejanski ali ideološki lasti istih stricev, ki so postavili tudi njo.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Koliko je bila kandidatura Igorja Šoltesa zaigrana in koliko resno mišljena?
Igor Šoltes je že od vsega začetka lutka Gregorja Golobiča, vedno se obrne v tisto smer, v katero ga navije. Če želite izvedeti, kakšna bo njegova vloga v prihodnje, morate vprašati Golobiča.
Alenka Bratušek se hvali s podporo nemške kanclerke Angele Merkel. Koliko časa jo bo še uživala?
Ta ali katerakoli vlada bo imela vsaj delno podporo ne samo Nemčije, ampak vseh članic EU, toliko časa, dokler njihovim davkoplačevalcem ne bo treba plačevati naših računov. Enako ravnamo tudi mi v položaju do grške vlade.
Se bo Sloveniji uspelo izkopati iz recesije brez pomoči evropskega mehanizma stabilnosti? Do kdaj bo vlada še lahko na ameriškem trgu prodajala dolarske obveznice?
Ta mehanizem in priložnost, ki jo prinaša, je bila zapravljena. Ta poceni denar bi bil na voljo zgolj za sanacijo bank, mi pa smo ga nespametno zavrnili. Ko je slovenska vlada oziroma strici iz ozadja, ki so jo postavili, zavrnila poceni denar za reševanje bančnega sistema in ukrepe obesili na pleča davkoplačevalcev, s tem pa enormno povečali naš javni dolg, je Slovenija prestopila kritično točko. Besede, ki jih je uporabila misija Mednarodnega denarnega sklada v svojem nedavnem poročilu, češ da je slovenski javni dolg vstopil v rdečo cono oziroma na kritično območje, potrjujejo moje napovedi, da je vlada najprej z zamudo pri sanaciji bank in nato z zavrnitvijo pomoči iz ESM naredila velik korak k trojki. Niso okrepili slovenske suverenosti, temveč narobe. Bolj in dražje si zadolžen, manj si suveren.
Obveznice bo Slovenija lahko prodajala še dolgo, le obresti bodo visoke. Tudi Egipt se lahko zadolžuje po 17-odstotni obrestni meri. Za naš dolg namreč posredno jamči Frankfurt oziroma Evropska centralna banka, ker smo v Evropski denarni uniji (EMU). Če ne bi imeli evra, obveznic ne bi mogli prodati niti ob desetodstotnih obrestih. In Evropska centralna banka (ECB), ne finančni trgi, bo tista, ki bo v naslednjih dveh do treh letih, če ne bo resnega znižanja stroškov države in znatne rasti, trendi zadolževanja pa se bodo nadaljevali, zaustavila to norost. Takrat bo prišla trojka.
V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O MOŽNOSTI, DA SLOVENIJA POD PRITISKOM EVROPE SPREJME LEX ZEMLJARIČ ALI LEX KUČAN; O BANČNIKIH, KI JIH POLICIJA NOČE PREISKOVATI; KAKŠNO USODO DOŽIVLJA POZITIVNA SLOVENIJA; KAJ ZA SLOVENIJO POMENI NEKAZNOVANJE KRIVCEV GENOCIDA.