Domovina za vse

Kot že večkrat doslej v podobnih časih, tudi danes žal ne morem biti fizično z vami.

Zato še toliko večja hvala vam, ki ste danes na tem trgu. Hvala, da vam ni vseeno. Hvala za podporo, za molitev in za dober boj. Hvala, da v dilemi med resnico in lažjo niste izbrali niti laži niti tretje poti. Tretje poti udobja vseenosti in vsegliharstva. Ravno ta omogoča, da laž kot jesenska megla še vedno trdovratno ovija našo domovino v sivino novih obrazov istega gospodarja.

Poznamo tragična obdobja v zgodovini mnogih narodov, ki so izginili iz obličja zemlje. Pa ne zaradi tujega zavojevalca, ampak zato, ker je v njih samih zmagala laž. Slovenci smo bili večkrat na podobni preizkušnji, a smo stali in obstali. Ostala pa je tudi tragična poškodovanost zaradi obdobja, ko je s pomočjo krvave revolucije, genocida in pregnanstva v deželi pod Triglavom pol stoletja vladala laž, ta nesmrtna duša vseh totalitarnih režimov. Otoki svobode in resnice so se ohranili samo v trdnih slovenskih družinah, med rojaki v zamejstvu in po svetu, v slovenski Cerkvi, delu slovenske kulture in med redkimi intelektualci doma, kakršni so bili med drugim Jože Pučnik, Viktor Blažič in Rudi Šeligo.

Slovenska pomlad pred četrt stoletja je prinesla velik obet svobode. Slovenski narod je ponovno zadihal s polnimi pljuči in kljub nasprotovanju levičarske politike skupaj z Demosom dosegel osamosvojitev. Žal pa je zmanjkalo moči, da bi dokončno opravil z lažjo. Ta se je samo za kratek čas potuhnila, nato pa spet prilezla iz vseh por. Danes se zdi močnejša, kot na začetku slovenske pomladi.

A režimi, utemeljeni na laži, so se vedno začeli rušiti takrat, ko so se navzven kazali najmočnejši. Ko so imeli skladišča nakopičena z orožjem, zapore z oporečniki in vse medije pod nadzorom. Takšna vse obvladovanost nujno prinese delitev na prvorazredne in drugorazredne državljane, duši svobodo človeka, njegovo ustvarjalnost in žali njegov čut za pravičnost, čast in dostojanstvo. Tudi če se tega ljudje neposredno ne zavedajo, čutijo posledice in sčasoma na takšno žalitev reagirajo. Mnogi žal z iskanjem bolj normalnega okolja v tujini, večina sčasoma z uporom.

Začne se delitev na režim na eni in domovino na drugi strani. V njej pa na koncu domovina vedno zmaga. Takrat besede dobijo svoj pravi pomen. Resnica postane resnica in laž postane laž, pa četudi jo desetkrat razglasijo za pravnomočno.

Pred nami je eden najpomembnejših dni v zgodovini samostojne Slovenije. Začenja  se  končni spopad med resnico in lažjo, spopad med režimom, ki si je prilastil državo, in domovino. Ta se bo zgodil v glavah in srcih vsakega, ki ima volilno pravico. Seštevek teh glasov pa bo odločil, kako hitro bo slovenski narod svojo državo dobil nazaj.

Nedelja mogoče še ne bo prinesla popolnega konca laži, bodo pa te nelegitimne volitve v vsakem primeru začetek njenega konca. Tudi tisti pomladni in poletni meseci leta 1988 so svoj pravi sad rodili šele tri leta kasneje, ko smo na Trgu republike dvignili zastavo samostojne Slovenije.

Kot vedno v trenutkih zgoščene zgodovine naroda, se bodo tudi v prihodnjih dneh, tednih in mesecih vse dileme osredotočale v dogodkih, o katerih se bo kasneje govorilo kot o prelomnih. Danes ustvarjate enega od njih. Hvala vam za pogum, ki Sloveniji in demokratični Evropi vliva upanje. Vi ste ljudstvo, vi ste obet svobode in pravičnosti.

Zato vztrajajte. Vztrajajte za vse, ki so na katerikoli strani kadarkoli v naši nehvaležni zgodovini trpeli za slovensko domovino in pustili življenja na njenih krvavih poljanah. Naj njihova žrtev ne bo zaman. Vztrajajte za vse, ki danes ne moremo biti z vami. Vztrajajte zase in za nove rodove Slovencev, da si bodo lahko svojo srečo ustvarjali doma kot enakopravni državljani. Vztrajajte, da bo Slovenija postala domovina za vse.