Izterjevalci davka na neumnost

Tako lastniki in najemniki lokalov, od gostinskih do frizerskih, kot tudi organizatorji različnih prireditev, že več let prejemajo dvojne račune za javno predvajanje glasbe. En račun morajo poravnati Združenju Sazas, ustanovljenemu za zaščito avtorskih pravic glasbenih ustvarjalcev, drug račun pa doslej povsem neznanemu Zavodu IPF. Le malokdo ve, da si Zavod IPF, ki naj bi ščitil sorodne pravice domačih in tujih založnikov, lasti peščica interesno povezanih prijateljčkov – ti so z izdanimi računi naivnim in nič hudega slutečim zasebnikom prestopili vse meje dobrega okusa.

Računi Zavoda IPF, ki je bil ustanovljen leta 2000 s pomočjo Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL), kjer sta doslej imela glavno vlogo zdaj že nekdanji direktor dr. Jurij Žurej ter njegova glavna pomočnica Špela Kučan (hči nekdanjega predsednika republike Milana Kučana), so postali enaki ali celo bistveno višji od računov Sazasa. Ta je v medijih že več let povsem po krivici označen za glavnega grešnega kozla, medtem ko Zavod IPF na presenečenje mnogih uživa neverjetno privilegiran položaj, saj lahko v nasprotju z drugimi kolektivnimi organizacijami objavlja tarife nadomestil kar po svoji volji.

Pogodba za Špelo Kučan

Kaj takega se ne bi moglo zgoditi v nobeni razviti in demokratični državi, kjer je na prvem mestu zaščita avtorskih pravic ustvarjalcev, ki ji nato sledi zaščita sorodnih pravic založnikov oziroma izvajalcev in proizvajalcev tako imenovanih fonogramov (na primer proizvajalcev zgoščenk z avtorsko glasbo ustvarjalcev, proizvajalcev DVD …). Tako v sosednji Avstriji, Madžarski pomenijo sorodne pravice manj kot četrtino zneska avtorske pravice.

Znesek, do katerega bi bil lahko upravičen Zavod IPF, kjer je direktor Gregor Štibernik, če bi seveda imel urejene najpomembnejše sporazume z drugimi podobnimi organizacijami po svetu, bi lahko znašal največ tretjino zneska, ki ga izda Sazas, čeprav je tudi to izjemno veliko. Avtorske pravice so namreč pomembnejše kot sorodne pravice, toda ko gre za zasebne interese ustanoviteljev Zavoda IPF, med katerimi so založbe Menart, d. o. o., Nika, d. o. o., Multimedija, d. o. o., Dots records, d. o. o., Dallas, d. o. o. ter Sindikat glasbenikov Slovenije, ki je v tej združbi verjetno bolj kot ne za okras, je lahko tudi drugače.

V Sloveniji se torej vrti povsem narobe svet, to potrjujejo razmerja med nadomestili, ki so za javne prireditve, ki jih pripravijo gasilci, turistična in kulturna društva, klubi študentov in podobno, izplačana Zavodu IPF (sorodne pravice) na eni ter Sazasu (avtorske pravice) na drugi strani. Za glasbo, ki se vrti po radiu pred prireditvijo ter med odmori, Zavod IPF izda prirediteljem celo kar 21-krat višji znesek računa kot ga Sazas izda za izvajanje žive glasbe priznanih ustvarjalcev med prireditvijo.

Tako odločitev so podprli celo posamezni predstavniki obrtne in gospodarske zbornice in tako ravnali v nasprotju z interesi lastnih članov. Pri tem je bil daleč najbolj aktiven Miroslav Klun, nekdanji poslanec SD, Zavodu IPV pa so s tem priskočili na pomoč še Blaž Radujko iz stranke Zares in Boštjan Dermol iz LDS. Zelo pomembna je vloga Špele Kučan, ki naj bi bila kot urednica spletne strani Urada za intelektualno lastnino. Čeprav naj bi bila zaposlena na uradu po nezakonito sklenjeni pogodbi, kar je potrdil nekdanji direktor dr. Jurij Žurej, je Kučanovo že večkrat predstavil celo kot svojo pomočnico.

VEČ V TISKANI IZDAJI