Enega najbolj znanih prodajnih izdelkov Studia Moderna, vzmetnico Dormeo, ste zasnovali sami, od kod sicer izvirajo proizvodi, ki jih ponujate?
Večina proizvodov prihaja od ameriških podjetij, del teh proizvodov, na primer večino kozmetičnih, tudi izdelujejo v ZDA. Večino produktov za fitnes izdelajo na Kitajskem. Dormeo smo konfigurirali sami, danes namreč proizvodnja ni več problem, temveč to, katere značilnosti in uporabne lastnosti izdelkov ima proizvod, naj gre za avto, ležišče ali kaj tretjega. V proizvodnji je zdaj možno narediti skoraj vse, vprašanje je, kdo zna sestaviti tisto kombinacijo, ki bo kupcu najbolj koristna, mu bo najbolj všeč in kdo mu bo to znal ustrezno predstaviti. Ponudbe za izdelovanje vzmetnice Dormeo smo iskali tudi na slovenskem trgu, vendar so bili Italijani daleč bolj konkurenčni.
Gre pri vseh izdelkih za enak način priprave za prodajo?
Prodajamo dve vrsti proizvodov, eni pridejo kot »paket« skupaj z reklamo in tržno strategijo. Za najbolj uspešne ameriške izdelke skušamo pridobiti pravice za naše trge v Vzhodni Evropi. Poleg omenjenih ameriških proizvodov prodajamo tudi izdelke, razvite pri nas in pod lastno blagovno znamko, prodajna uspešnica je znamka Dormeo, izredno pa narašča prodaja kuhinjskih izdelkov Delimano in prehranskih dodatkov Wellneo. Te izdelke večinoma iščemo na evropskih trgih, v Belgiji, Italiji, Nemčiji. Hkrati svoje izdelke, kot je Dormeo, ponujamo po vsem svetu, kmalu pa se bo pridružil tudi Big Fish.
Slišal sem, da naj bi bila proizvodna cena večine izdelkov, ki jih prodajate, tudi po desetkrat in več nižja od prodajne. Je to res?
Naše marže so primerljive z drugimi izdelki iz istih kategorij na trgu.
Pravite, da denarja za dobra podjetja v Sloveniji ni, ker imamo nekakšno politično prijateljsko bančništvo. Ste torej za prodajo državnega deleža v NLB?
Seveda je politika najbolj vmešana v bankah z državnim lastništvom. Razlog za slabo poslovanje pa ni v državni lastnini, ampak v njeni zlorabi s strani političnih strank. Nisem kar za avtomatično prodajo kateregakoli državnega premoženja. Sem proti posploševanju, populizmu, dogmatičnemu prestavljanju stvari, kar se pogosto dogaja v Sloveniji. Postavljajo se alternative; ali si za domače, ali tuje, ali si za ali proti. Gre za popolnoma zmotne teze, kajti tako v tujini kot pri nas poznamo uspešna podjetja z državnim lastništvom. Poglejte Krko, eno najbolj uspešnih družb, ki je pretežno v državni lasti, ampak je politika, hvala bogu, ostala pred vrati podjetja.
Če je menedžmentu državnega podjetja omogočeno poslovati transparentno, profesionalno, je lahko uspešno, zasebna lastnina sama zase ne zagotavlja ničesar. Kar se tiče NLB: v času socializma in Jugoslavije je imela zelo pozitivno vlogo, saj je znala pripeljati kapital iz drugih republik v Slovenijo, da ga je imelo za razvoj slovensko gospodarstvo, v zadnjih dvajsetih letih pa smo NLB dokapitalizirali v skupnem znesku dveh milijard evrov. Gre za izgubo predvsem zaradi slabega poslovanja. Vzrok je bilo prijateljsko politično bančništvo, pri čemer so imeli dostop do kapitala pod netransparentnimi, neprofesionalnimi, nekomercialnimi pogoji tisti, ki so bili blizu vladajoče politike.
Pod kakšnimi pogoji ste kredite dobivali vi?
Ne moje začetno podjetje Oria, tudi ne kasneje Studio Moderna prvih pet let nista dobila niti enega tolarja ali nemške marke kredita pri nobeni banki, medtem ko so nekateri dobivali pri državnih bankah, kar so želeli in so gradili gradove, še preden so naredili kakšen realen posel.
Od kod ste potem dobili sredstva za razvoj?
Ves denar sem si moral sposoditi na sivem trgu z oderuškimi obrestmi, ampak ne bom zdaj govoril čez ljudi, ki so mi tedaj zaupali. Moja lastna presoja je bila, ali bom denar vzel. Alternative pa seveda nisem imel. Ves segment drobnega gospodarstva je bil tedaj finančno izčrpan. Mi smo dajali več za obresti kot za plače.
Za družbe v državni lasti ste dejali, da gre za parazitski del gospodarstva, ki posluje na račun zdravega dela. Katere družbe imate v mislih kot parazitske?
Vse, kar je naslonjeno na državo in ustvarja izgubo, od države črpa več, kot vrača. Gre tudi za družbe, ki so zdaj predmet raznih preiskav. Vsak bančni referent ve, da banka ne sme posojati po kriterijih, kot so to počele državne banke. Šlo je za čisto špekulacijo, vemo, s kakšnimi večkratniki so bila razna podjetja zadolžena, nihče pa ni za to odgovarjal. Katerikoli normalen podjetnik, ki pride po posojilo v banko, mora podpisati bianco menice, da dobi kredit. Nihče si niti ne upa preveč vzeti, če ne ve, kako bo vrnil, saj lahko izgubi vse. Če ti takega zavarovanja ni treba dati, se lahko igraš z državnim denarjem, dobiček je tvoj, izguba pa pri davkoplačevalcih. Ti morajo zdaj te izgube kriti z dokapitalizacijo, te so zgolj mesto enosmerne transakcije med davkoplačevalci in lobiji. Že Brecht je zapisal, kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo nove banke.
Če v Sloveniji nisi v kakšnem lobiju, tako trdite, so ti vrata na mnogo krajih zaprta. Ste ustanovni član Kučanovega Foruma 21. Del pogubnih menedžerskih prevzemom so naredili prav ljudje iz Foruma 21 s pajdaškim bančništvom. Ali ni tudi Forum 21 eden od teh lobijev?
Združenja in lobiji v tujini niso nič nelegitimnega, dokler delujejo pregledno in za širše dobro. Ko pa se ta združenja vpletejo v javno sfero in politiko, da bi dobila določene ekonomske privilegije, gre za nelegitimno stvar. Če pogledate Forum 21, so nekateri zamenjali strani, zapustili so ga, ker v njem niso mogli uresničevati takih interesov. Jaz ne stigmatiziram nobenega združenja. Zvest sem svojim vrednotam ne glede na okoliščine, ljudi pa delim na dobre in slabe, sposobne in nesposobne. Tisti, ki ne živijo od svojega dela, pa si najdejo prostor pri vseh strankah.
Po oceni revije Manager ste postali najbolj premožen Slovenec. Hkrati ste član socialnih demokratov, del politične levice. Večina kapitala v Sloveniji je pri ljudeh, ki se štejejo med levico, na Zahodu je sicer desnica sinonim za kapital, levica pa se zavzema za več državnega poseganja, socialne države.
Drži, po svojih nazorih sem socialdemokrat, premoženje sem ustvaril v mednarodnem gospodarskem prostoru. Ni vse desno, kar ustvarja kapital, in ni vse levo samo zato, ker se tako deklarira. Moramo pogledati, kakšen je temeljni razlog za vašo tezo. Določeni ljudje in stranke so bili pač dlje pri političnem koritu kot drugi, če bi bilo nasprotno, bi bil najbrž tudi rezultat obrnjen. Poleg tega iz SD ne vidim veliko ljudi, vpletenih v velike afere.
Boško Šrot je bil član SD.
Pa ni več, hitro je šel ven, ker mu Borut Pahor ni zagotavljal podpore, ki jo je od njega pričakoval.
VEČ V TISKANI IZDAJI
