Kako zaslužiti do 100 milijonov evrov? Preprosto, postanite vladni svetovalci pri prodaji državnih in paradržavnih podjetij. Osnutek take svetovalne pogodbe naj bi se pripravljal za finančnega velikana Goldmana Sachsa, za njo pa naj bi bili člani (in ob tem lepo služili) strateškega sveta za bančne zadeve pri MF s poslovnežem Tomažem Lovšetom na čelu.

Gre šele za »idejo v nastajanju«, ki še ni dobila prave oblike in natančne podobe, a že v zametkih prinaša približno vrednost podjetij v prodaji in tudi stroškov za svetovanje. Strategija še ni dokončna, možni so še različni scenariji. Kažejo pa se namere in predvsem potencialni »kolateralni zaslužki«, ki bi jih nekateri lahko ob tem imeli. V igri so velikani slovenskega gospodarstva, kot so NLB, Zavarovalnica Triglav, Telekom in Petrol. Njihova skupna vrednost na trgu naj bi znašala približno štiri milijarde evrov, pogodbeni svetovalec za prodajo pa bi lahko v žep pospravil znesek, ki je zdaj še ocenjen v zelo širokem razponu med 22,5 milijona in 108 milijoni evrov.

Kandidat za bogato svetovalno pogodbo naj bi bil finančni velikan Goldman Sachs (GS): Alex Dibelius, predsednik GS za območje Nemčije, Rusije in Vzhodne Evrope, je v zelo dobrih odnosih s Tomažem Lovšetom, lastnikom Diners cluba Slovenija in (neuradno) članom Strateškega sveta za bančne zadeve pri Ministrstvu za finance (MF) RS. V tej zgodbi naj bi z Lovšetom sodelovali tudi nekateri drugi člani strateškega sveta. Za njihova imena smo izvedeli neuradno, ker jih MF uradno ni objavilo. Šlo naj bi za Stojana Nikolića, Gregorja Kastelica, Luka Repanška in Mateja Runjaka. Zgodbo z imeni, priimki in okvirnimi zneski pišemo na podlagi zaupnega dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu.

V TISKANI IZDAJI VEČ O PROVIZIJAH, KI SO NA MIZI OB PRODAJI DRŽAVNIH DELEŽEV V PODJETJIH; KAKO JE TOMAŽ LOVŠE POVEZAN S ALEXOM DIBELIUSOM, PREDSEDNIKOM GOLDMAN SACHSA ZA OBMOČJE NEMČIJE, RUSIJE IN VZHODNE EVROPE; KDO SO OSTALI SLOVENSKI PRIJATELJI GOLDMAN SACHSA.

ZAHTEVA ZA OBJAVO POPRAVKA

V zgoraj omenjenem napovedniku je navedeno vrsto lažnih in nepreverjenih trditev ter ugibanj, ki pa škodujejo mojemu dobremu imenu in ugledu. V nadaljevanju navajam in demantiram netočne trditve:

Osnutek take svetovalne pogodbe (svetovanje vladi pri prodaji državnih in paradržavnih podjetij) naj bi se pripravljal za finančnega velikana Goldman Sachsa, za njo pa naj bi bili člani (in ob tem lepo služili) strateškega sveta za bančne zadeve pri MF s poslovnežem Tomažem Lovšetom na čelu.  - O kakršnemkoli osnutku omenjene svetovalne pogodbe ne vem nič, torej je trditev, da naj bi jo podpiral, laž in/ali namerno blatenje. Moja vloga in sodelovanje z MF sta jasno opredeljeni. MF svetujem na področju bančništva. Svetovanje obsega občasen pregled stanja v bančništvu in razprava o možnih smereh razvoja in delovanja slovenskega bančnega sistema. Za to ne pričakujem in ne prejemam nobenega plačila.

Kandidat za bogato svetovalno pogodbo naj bi bil finančni velikan Goldman Sachs (GS): Alex Dibelius, predsednik GS za območje Nemčije, Rusije in Vzhodne Evrope, je v zelo dobrih odnosih s Tomažem Lovšetom, lastnikom Diners Cluba Slovenija in (neuradno) članom Strateškega sveta za bančne zadeve pri Ministrstvu za finance (MF) RS. V tej zgodbi naj bi z Lovšetom sodelovali tudi nekateri drugi člani strateškega sveta. Za njihova imena smo izvedeli neuradno, ker jih MF uradno ni objavilo. Šlo naj bi za Stojana Nikolića, Gregorja Kastelica, Luka Repanška in Mateja Runjaka. Zgodbo z imeni, priimki in okvirnimi zneski pišemo na podlagi zaupnega dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu. - V sami napovedi in članku je moje poznanstvo z Alexom Dibeliusom, prvim možem Goldman Sachsa, osnova za popoln neresničen konstrukt, ki ni preverjen pri nobeni osebi ali instituciji, omenjeni v napovedi in članku. Gospoda Runjaka in gospoda Kastelica osebno ne poznam in z njima še nikoli v življenju nisem govoril. Kakršnokoli sodelovanje je tako le plod domišljije ali namerno škodovanje mojemu dobremu imenu in ugledu.  Še enkrat poudarjam, da z omenjenimi svetovalnimi posli nisem seznanjen. Samo sklepanje avtorja je neresnično in najmanj s poslovnega vidika milo rečeno naivno.  

Avtor v naslovu članka, napovedi in članku špekulira o višini zneskov svetovalnih storitev, a hkrati namenoma zanemarja pravni red RS, ki med drugim določa, da se za vsakršno javno naročilo nad 20 tisoč evrov zahteva javni razpis. Iz tega jasno izhaja, da je  tako pisanje o domnevni svetovalni pogodbi laž.

Navedene nepreverjene in neresnične trditve so žaljive in mi povzročajo poslovno in osebno škodo ter so poskus diskreditacije. Zato zahtevam, da se avtor za zapisno ustrezno, kot to določa zgoraj omenjeni zakon, torej tudi v reviji Reporter, opraviči.

Tomaž Lovše