Da se sindikalisti ne zavedajo nevarnosti stečaja države, pove že vzrok za trenutno nasprotovanje: fiskalni pakt držav Evropske unije za krepitev proračunske discipline. Mandatar za sestavo vlade Janez Janša je ob predstavitvi glavnih ciljev bodoče vlade v državnem zboru navedel tri osnovne: stabilizacijo javnih financ, povečanje zaposlenosti in seveda gospodarsko rast. Vse to ne bo mogoče, če se bo Slovenija še naprej zadolževala v višini dveh milijard evrov na leto, kot je bilo v času Pahorjeve vlade. Ekonomisti poudarjajo, da si enostavno ne moremo več privoščiti, da bi porabili dve milijardi evrov na leto več, kot ustvarimo.

Slovenski sindikati v sklopu Evropske konfederacije sindikatov se tega očitno ne zavedajo, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Dušan Semolič, je za fiskalni pakt 25 držav (od 27) Evropske unije za omejevanje javnih financ izjavil, da bo še zaostril že sedaj stroge varčevalne ukrepe. Ti po njegovem ne delujejo in povzročajo velikansko škodo, edini cilj je zmanjševanje proračunskih primanjkljajev, in to ne glede na socialne posledice. Semoličevi sindikati zato za 29. februar, ko naj bi bili po vsej Evropi sindikalni protesti, napovedujejo manifestacijo pred poslopjem vlade.

Ponovni upad BDP

Zdi se, kot da Semolič skupaj z drugimi voditelji sindikatov živi v vzporednem svetu, v katerem ne obstaja Grčija in njena izkušnja z (ne)obvladovanjem javnih financ. Prav to na zelo brutalen način kaže, kam lahko pripelje nebrzdano zadolževanje in tiščanje glave v pesek pred neusmiljenimi številkami. V zadnjih štirih letih se je delež javnega dolga v razmerju do bruto domačega  proizvoda podvojil, gospodarska rast pa stagnira oziroma bo letos po napovedih Evropske banke za obnovo in razvoj sledil celo padec BDP v višini –1,1 odstotka.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je sicer še pred desetimi dnevi napovedoval rahlo gospodarsko rast – 0,5 odstotka. Bonitetna agencija Fitch nam je v zadnjem času znižala bonitetno oceno za dve stopnji, kar pomeni, da se bo Slovenija zadolževala z izdajanjem državnih obveznic oziroma obveznic z državnim poroštvom.

Toda sindikatov vse to ne prepriča, Konfederacija sindikatov Pergam pod vodstvom Janeza Posedija je prepričana, da koalicijska pogodba nima realnih ekonomskih temeljev. Po njihovem na ta način ne bo moč sanirati javnih financ, zlato pravilo, po katerem bi v ustavo zapisali, da javni dolg ne sme preseči določene višine (na primer 45 ali 48 odstotkov BDP), mora politika realizirati, ne pa določati v ustavi ali zakonu. Opozarjajo, da je poglavje o trgu dela v koalicijski pogodbi zapisano izrazito nejasno in da je treba vse predlagane rešitve razčistiti v socialnem dialogu.

»Pozitivci« negativno presenetili

Težko se je izogniti občutku, da skušajo sindikalisti rušiti odprta vrata in že na začetku zanetiti spor z bodočo Janševo vlado. Iz SDS so jim odgovorili, da bodo za dosego javnofinančne konsolidacije, temelječe na racionalnem delovanju države in javnega sektorja, takoj pristopili k socialnemu in medgeneracijskemu dialogu. Po besedah ekonomista dr. Mateja Lahovnika (v Pahorjevi vladi ministra za gospodarstvo, ki so ga »odstopili« leta 2010) morajo tudi sindikati vedeti, da vlada reze v socialno državo in druge reforme ne bo delala, da bi komu škodovala, ampak iz nuje.

Dejstvo je, da prejšnja vlada ni stabilizirala javnih financ, njihova stabilizacija pa je dolgoročno tudi v interesu zaposlenih. Jasno je, da bo treba znižati nekatere standarde vzgoje, izobraževanja, socialne države, pokojninskega sistema, ki jih enostavno ne moremo več vzdrževati. Negativno ga je presenetila razprava nekaterih poslancev Pozitivne Slovenije na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ, na kateri so skoraj pozivali sindikate, naj bodo pozorni na krčenje socialnih pravic.

VEČ V TISKANI IZDAJI