Nekaj lepljivega je bilo v zraku tisti pomladni petek, pred skoraj dvema desetletjema, ko je tedaj že nekdanji predstojnik Varnostno-informativne službe (VIS) Miha Brejc, oblečen v dolgočasno sivo obleko, vendar z nepogrešljivim metuljčkom okoli vratu, v državnozborsko sobo številka 209 v jutranjih urah prinesel dva črna kovčka.

Usedel se je poleg Igorja Bavčarja, že nekdanjega notranjega ministra, v prav tako sivi opravi, samo z malo bolj poudarjenim črnim vzorcem in temno kravato, pripeto z zlato sponko ob srajco. Vrata so bila novinarjem zaprta, ob 10.11 pa so iz sobe začeli stopati mrliško bledi poslanci. Afera Hit je prerasla v afero Hit-VIS.

Kasneje se je izkazalo, da sta bila kovčka, v katerih je bilo več kot 1.500 strani dokumentov, že deponirana v poslopju parlamenta, tako da jih je Brejc takrat samo prevzel in prinesel na sejo komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Afera je kasneje postala bolj znana kot »prisluškovalna afera«, njen namen je bil nevtralizirati afero HIT, o kateri smo nedavno pisali v Reporterju. Toda takrat se je tudi izgubila sled za denarjem vzporedne ekonomije, ki jo je vodila Udba oziroma SDV.

Pozneje se je zadeva spletla v orožarsko afero, katere sago s primerom Patria spremljamo še danes. Nekdanja komunistična oblast iz osemdesetih je namreč branila (in še brani) svoje pozicije, tudi z nekdanjimi sodelavci SDV oziroma Udbe, dokumenti pa so dokazovali njeno vpletenost v trgovino z orožjem, mamili, sodelovanje z italijansko mafijo, pranje igralniškega denarja in privatizacijo v samostojni Sloveniji.

V TISKANI IZDAJI PIŠEMO O UNIČENJU UDBOVSKIH DOSJEJEV ZA ČASA PREDSEDNIKOVANJA MILANA KUČANA; O BRISANJU SLEDI ZA DENARJEM UDBE IN KOMU SO PO OSAMOSVOJITVI PRISLUŠKOVALE VARNOSTNE SLUŽBE.