Preiskovalna komisija bi morala raziskati, ali je bila z omenjenima brezplačnikoma povezana takratna vladajoča SDS in ali je oba medija zlorabila za neprijavljeno politično kampanjo. Izkazalo pa se je, da sta oba časopisa izdajali zasebni podjetji: Slovenski tednik je izdajala Progresija v lasti Andreja Lasbaherja, Ekspres pa Zame-tek v lasti Roberta Terška. Prav tako se je izkazalo, da med finančnimi viri za izhajanje ni bilo sredstev SDS oziroma katere druge stranke, ampak je šlo za posojila zasebnikov (Matej Raščan), zasebnih podjetij (Media Polis) in zasebnih finančnih skladov (Zvon Ena Holding in Julius Fond).

 

Predsednica komisije Melita Župevc se je tako na tiskovni konferenci posula s pepelom: »Ne morem potrditi, da je denar prišel od podkupnin za nakup patrij.« Pomenljivo je, da komisija sploh ni iskala morebitnih piscev prispevkov iz vrst SDS, če naj bi ta stranka politično zlorabljala brezplačnika, ampak so hoteli zaslišati novinarje, ki naj bi honorarno sodelovali z uredništvoma.

 

Komisijo so sestavljali izključno člani vladajoče koalicije tega mandata, opozicijski poslanci v njej niso želeli sodelovati (predstavnik SDS Aleksander Zorn je izstopil, ker preiskovalna komisija ni želela preiskovati tudi izdajanje »oranžnega« brezplačnega časopisa Dobro jutro, ki je pozneje prav tako ugasnil). Tako bo poročilo izrazito pristransko, v njem pa bodo po napovedih ugotovili tudi tisto, česar ne morejo dokazati. Zanimivo je tudi, da poročila ne želijo pokazati opozicijskim poslancem, sklicujejo se na določeno stopnjo tajnosti podatkov, čeprav so najbolj zaupne stvari razkrili novinarjem. 

 

Z listkom za prepisovanje nad novinarje

Tako so novinarjem »pod mizo« dali podatke o domnevnih piscih v brezplačna časnika. Pridobili so jih z davčne uprave, kjer je bila zbrana dokumentacija o izplačilih za avtorske honorarje novinarjem. Podatki o piscih so bili napisani z roko na list papirja, kljub temu pa so jih novinarji povzemali kot verodostojen dokument. Opozoriti je treba, da samo pisanje novinarjev v omenjene časopise ni kaznivo dejanje, niti ni neetično; tudi pisanje pod psevdonimom ni kršitev novinarskega kodeksa.

 

Prav tako ni nobenih dokazov, da bi ti novinarji pisali domnevno sporne članke ali kakorkoli sodelovali v »političnem oglaševanju« SDS. Nasprotno, v primeru preiskovalne komisije za brezplačnike se je izkazalo, da so novinarji, ki so najbolj problematizirali brezplačnike, »apologeti« (nekdanjega) levega trojčka.

 

Za vsako ceno so skušali razkrinkati sodelavce v brezplačnikih, čeprav za to ni bilo nobenega drugega razloga razen ideološkega. Brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres namreč nista bila nič manj politično navijaška, kot so denimo plačniški Delo, Dnevnik in Večer, le da v nasprotno politično smer. 

 

VEČ V TISKANI IZDAJI