Nekdanjemu predsedniku ustavnega sodišča dr. Lovru Šturmu se zdita glede odločitve višjega sodišča možni obe opciji – da bi sodbo Barbare Klajnšek razveljavilo in poslalo zadevo v ponovno sojenje na okrajno sodišče ali pa bi jo spremenilo v oprostilno sodbo. Čeprav drži, da višja sodišča statistično največkrat sodbe prvostopnih sodišč potrdijo, je to po mnenju Šturma najmanj verjetna možnost, saj obsodba nima pravnega temelja v dokazih. Da bo višje sodišče o pritožbah odločalo na javni seji senata, kaže na namen vsebinskega odločanja, javne seje višjega sodišča so sicer redke. Težko si predstavlja, da bi višje sodišče potrdilo obsodilno sodbo Klajnškove in bi morali obtoženci nastopiti zaporno kazen, potem pa bi jih vrhovno sodišče oprostilo. Ker je med obsojenci tudi vodja opozicije Janez Janša, ima ta sodni postopek velik vpliv na oblikovanje politične volje volilnega telesa, zato bi imel neupravičen zapor nepredvidljive nepovratne politične posledice. Takšne so bile že ob volitvah leta 2008 in 2011, na katere je imela velik vpliv tudi kazenska zadeva Patria.

Ne glede na vse Šturm zaupa slovenskemu pravosodju, da bo v tem primeru ugotovilo tako vsebinske kot postopkovne napake in sodbo spremenilo v oprostilno. Na javni seji višjega sodišča bodo imeli vsi obtoženci in tožilec pravico do besede. Oprostilna sodba finskega sodišča, da predstavniki Patrie pri poslu z oklepniki niso podkupovali, bo gotovo med stvarmi, na katere se bodo sklicevali obtoženci, s čimer bo prišla v sodni spis. Zbrano gradivo (Šturm sploh ne želi govoriti o dokazih, saj gre samo za indice) je enako na Finskem in v Sloveniji, sodbi pa sta diametralno nasprotni z različnimi pravnimi konsekvencami. In to kljub temu, da so dokazni standardi glede dopustitve dokazov po slovenski zakonodaji še strožji kot na Finskem. Zaradi tega bi morali biti dokazi za obsodilno sodbo še toliko bolj trdni in nesporni.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.