Kmalu bomo praznovali srebrni jubilej države. Dvakrat toliko bo to leto minilo od vašega rojstva. Dva različna, a dobra razloga za razmislek?  

 
Pravzaprav je »hecna« misel, da si dvakrat toliko star kot država, v kateri živiš. A seveda, okrogle obletnice so zmeraj priložnost za pogled nazaj in naprej, za ocene in načrte. Staranja nisem posebej vesel, imam pa veliko načrtov in zmeraj premalo časa. Čutim hvaležnost za tisto, kar mi je bilo dano, za ljudi, s katerimi sem (bil) povezan, za to, da nisem čutil pomanjkanja, ne materialnega ne duhovnega, za solidno zdravje, za to, da naše generacije niso doživele hujše vojne, pa tudi za to, da lahko na glas razmišljamo o tem, kar se nam v družbi ne zdi dobro. No, vsaj za zdaj še lahko. A tu smo že pri naši državi, s katero, tako se zdi, ni prav nihče zadovoljen. Mislim, da tudi največji pesimisti niso pričakovali, da bo tako. Mogoče pa se motim in so nekateri nezadovoljni samo navzven in jim je vsesplošno razočaranje nad Slovenijo v resnici v zadovoljstvo, saj so vsa ta leta z veliko prizadevnostjo, iznajdljivostjo in sredstvi napadali vse, kar je prinesla samostojna država, ki je več kot očitno niso hoteli.

V tiskani izdaji Senegačnik odgovori tistim, ki njegovo pisanje kritizirajo kot prezahtevno; opozori, da so kristjani najpogostejše žrtve versko motiviranih pobojev; poudari, da je pogoj demokratične kulture igra z odprtimi kartami; izpostavi potrebo po zadostni ponudbi trdnih političnih strank.

Primož Lavre