Danes sijoči in z okoli petimi milijoni evrov prenovljeni grad Rajhenburg v Brestanici ima pestro zgodovino. Tudi temačno, saj je bil nekaj let ženski komunistični zapor in največje nemško preselitveno taborišče pri nas. V prenovljenih celicah še vedno lahko najdete bolečino, spraskano v stene, in slišite klice na pomoč na stotine žensk, ki niso bile pogodu povojni oblasti. Med njimi Angela Vode, veliko nun in žensk, ki so razmišljale drugače.

Novi most, kot je bil v srednjeveških časih, prenovljeno dvorišče, porušenih nekaj razpadajočih stavb iz časa trapistov. Ko pridete po vijugasti cesti na vrh hriba, od koder imate čudovit razgled na brestaniški trg in Savo, se morate strinjati, da je grad postal privlačna točka za turiste. Precej bolj kot je bil privlačen med letoma 1948 in 1956, ko so ga spremenili v kazensko-poboljševalni dom za ženske. Pretežno je šlo za politične zapornice, le nekaj jih je bilo tam zaradi »kaznivega« dejanja. Tiste, ki so zmogle, so se v starosti ponovno vrnile na grad in podoživele vse pritiske in muke, ki so jih nad njimi v imenu prevzgoje izvajali pazniki, paznice in takratni sistem. Tam so s svojo usodo bile ženske vseh starosti, stanu in poklicev.

V TISKANI IZDAJI O ŽENSKAH, KI SO BILE ZAPRTE V RAJHENBURGU; SPOMINIH ZAPORNIC NA TRPLJENJE; O NASILNI PREVZGOJI UJETNIC IN LAŽNIH OBLJUBAH JEČARJEV.