Junija naj bi bilo dokončno znano, ali se bo tudi prvak SD Borut Pahor podal v jesensko tekmo za predsednika države. Zagotovo mu »strici iz ozadja« tega ne bodo dovolili, ker bi njegova kandidatura lahko ogrozila vnovično izvolitev sedanjega predsednika Danila Türka. Kandidat največje vladne stranke Milan Zver ne predstavlja resne konkurence, saj mu je podporo že odpovedal Gregor Virant, predsednik državnega zbora in Državljanske liste.

Sedanji predsednik Danilo Türk je v intervjujih že nekajkrat nakazal, da ne želi izreči ničesar, kar bi pomenilo, da se ne bo več potegoval za predsednika države. Njegove besede pravzaprav pomenijo, da bo skoraj zagotovo kandidiral, vendar tega še ne napoveduje, ker ima za to še dovolj časa.

Po drugi strani pa je s svojim kandidatom za predsednika države zelo pohitela SDS, ki je še pred izvolitvijo prvaka Janeza Janše za mandatarja razglasila evropskega poslanca Milana Zvera za svojega predsedniškega kandidata. Zver naj bi izbiral med položajem ministra v Janševi vladi in kandidaturo za predsednika države. Ko smo ga lani spomladi spraševali, kako je z njegovo predsedniško kandidaturo, je dejal, da bi na tem položaju raje videl žensko, po drugi strani pa bi bil pripravljen sodelovati v drugi Janševi vladi kot minister, če bi si tako želeli v stranki.

Zver med Peterletom in Brezigarjevo

Hitenje SDS z izbiro kandidata za predsednika države kaže na to, da stranka ne želi ničesar prepustiti naključju oziroma da bi se za ta položaj potegoval kdorkoli drug, ki bi ga nato morali podpreti. Pred petimi leti jih je tako presenetila kandidatura Lojzeta Peterleta, ki se je zanjo odločil brez posveta s strankami, ki so ga nato podprle.

Na začetku je veljal za glavnega favorita, ko pa sta se poleti pojavili kandidaturi Danila Türka in Mitje Gasparija, je podpora začela naglo kopneti in na koncu je volitve zelo grdo izgubil. V prvem krogu je dosegel 28,5 odstotka glasov (283.412 volivcev), v drugem pa si je podporo povečal le na 31,97 odstotka (318.288 volivcev). Danilo Türk, ki je v drugi krog prišel z manj kot 0,4 odstotka (3.717 glasov) prednosti pred Mitjo Gasparijem, je zmagal z več kot 68 odstotki.

Peterletu očitno ni uspelo prepričati pretežnega dela desnosredinsko usmerjenih volivcev. Ko je leta 2002 kot predsedniška kandidatka s podporo SDS in NSI nastopila Barbara Brezigar, je v prvem krogu prepričala 30,8 odstotka volivcev (352.520 glasov), v drugem pa 43,48 odstotka (451.372 volivcev). Konkretne številke nam povedo, da je Brezigarjevo v prvem krogu podprlo precej več volivcev kot Peterleta v drugem krogu pet let pozneje. Hkrati pa tudi sporočajo, na koliko volivcev lahko računa resen predsedniški kandidat pomladne opcije.

Zver bo po eni strani tekmoval z uspehom lastne stranke, ki je na lanskih predčasnih volitvah dosegla 26,19 odstotka glasov (288.719 volivcev), po drugi pa s svojima predhodnikoma Lojzetom Peterletom in Barbaro Brezigar. Če ne bo uspel doseči vsaj toliko glasov, kot jih je dosegla SDS decembra lani, potem sploh ne more biti več v igri za morebitnega naslednjega predsednika stranke. Če pa bi se približal rezultatu Brezigarjeve in bi volitve izgubil častno, bi si utrdil položaj med desnosredinskimi voditelji.

VEČ V TISKANI IZDAJI