Afere, klofute, ugrabitve - Slovenija v letu 2011
Predčasne volitve, zmaga Zorana Jankovića, propad pokojninske reforme in razpad koalicije Boruta Pahorja, 20. obletnica osamosvojitve, afera Velikovec in še kaj je letos pretreslo Slovenijo. Pripravili smo pregled dogodkov leta v naši državi.
Primož Lavre
S koncem leta se dogodki v njem ne sklenejo. Če kdaj, velja ta »kontinuiteta« za leto predčasnih volitev, ki jih je sprožil propad pokojninske reforme. V našem izboru »dogodkov leta« se je znašla ugrabljena dve desetletji stara država, napačno zloženi dokumenti o aferi Velikovec in razkritje Hypovih netransparentnih poslov v Sloveniji. Kot se spodobi, smo »osebnosti leta« izbrali bolj po naše in dali prednost ženskam: ker smo se pogovarjali z Urško Bačovnik Janša, Ivo Pahor Martelanc, Urško Čepin, ker smo za naše bralce prebrali »zaplenjeni« Dnevnik Janeza Menarta in ker je Jure Janković sin relativnega zmagovalca na volitvah.
Dogodki leta
Propad pokojninske reforme
Superreferendumska klofuta vladi
Nezadovoljni s pokojninsko reformo so sindikati zbrali podpise in jo zrušili na referendumu: petega junija je nekaj več kot 72 odstotkov volivcev glasovalo proti. Superreferendumska klofuta vladi (državljani so zavrnili tudi zakon o malem delu in arhivski zakon) je zapečatila usodo ekipe Boruta Pahorja. Premierju je po odhodu Gregorja Golobiča in ministrov Zares ostala zvesta le še LDS Katarine Kresal.
V naluknjani vladni barki, če uporabimo nekaj njegovih priljubljenih izrazov, je skušal njen kapitan pluti do volitev spomladi s projektnimi zavezništvi, ki bi jih sklepal s staro in novo opozicijo. A mu ni uspelo, saj je bil jeseni primoran na zamenjavo ministrov vezati zaupnico. »Služba zame se bo že našla, če ne doma, pa v tujini, če ne v javnem sektorju, pa v zasebnem,« je Pahor razmišljal, ko je odgovarjal na špekulacije, kaj bo počel, ko ne bo več predsednik vlade. In se mu jo pred dnevi našli – kar na čelu državnega zbora.
Vztrajanje Pahorja pri pokojninski reformi, ne da bi zanjo zagotovil podporo sindikatov, je bilo vnaprej obsojeno na propad. Predsednik države Danilo Türk je v enem od pogovorov razkril, da se je z ljudmi iz vlade in sindikati neuspešno pogovarjal o tem, da bi pokojninski zakon s posebnim zakonom odložili ali preprosto ukinili in tako preprečili referendum z vnaprej znanim izidom. Zaradi zadolževanja in deloma tudi nepotrebnega neuspeha pokojninske reforme, so bonitetne hiše Slovenijo kaznovale z znižanjem bonitetne ocene.
Ivan Puc
Predčasne volitve
Zmagoslavje Zorana Jankovića
Na predčasnih volitvah 4. decembra je zmagal Zoran Janković, katerega stranka Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija je dosegla 28,51 odstotka glasov oziroma 28 poslancev. Ljubljanskega župana in člana Foruma 21 je osem tednov prej v znameniti »politični procesiji« podprlo 26 »uglednih« državljanov pod vodstvom Milana Kučana, nato je ustanovil svojo stranko in v njej zbral tudi del poslancev SD, Zares in Desusa.
Jankovićeva zmaga je bila svojevrstno presenečenje, saj so javnomnenjske ankete kazale na zelo močno zmago SDS Janeza Janše, ki je na koncu pristala na drugem mestu z 26,19 odstotka glasov in 26 poslanci. Tretje mesto je dosegla SD premierja Boruta Pahorja, ki je prejela 10,52 odstotka glasov oziroma deset poslancev.
Na četrto mesto je prišla prav tako nova stranka Državljanska lista Gregorja Viranta, ki je dobila 8,37 odstotka glasov oziroma osem poslancev. Sledijo Desus Karla Erjavca s 6,97 odstotka glasov oziroma šestimi poslanci, SLS Radovana Žerjava s 6,83 odstotka glasov oziroma šestimi poslanci in Nova Slovenija (NSI) Ljudmile Novak s 4,88 odstotka glasov in štirimi poslanci.
Tudi vrnitev NSI v parlament velja za presenečenje predčasnih volitev, saj se to še nikomur do zdaj ni posrečilo. Iz državnega zbora so izpadle SNS Zmaga Jelinčiča (1,80 odstotka), LDS Katarine Kresal (1,48 odstotka) in Zares Gregorja Golobiča (0,86 odstotka). Predčasne volitve so bile razpisane po izglasovani nezaupnici vladi Boruta Pahorja 20. septembra.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Ključne besede