Zavzela se je za regulacijo in ne za kazenski pregon vodstva podjetja na čelu z glavnim izvršnim direktorjem in ustanoviteljem Markom Zuckerbergom.
V ameriškem kongresu se že dlje časa vrstijo pozivi za večji nadzor nad družbenimi omrežji, tokrat pa se tako demokrati kot tudi republikanci strinjajo, da so ukrepi potrebni.
Haugenova je povedala, da se Facebook zaveda, da ranljivim skupinam sistem škodi, od otrok, ki so dojemljivi za kritike glede telesnega videza, do odraslih, ki so dovzetni na dezinformacije.
Platforma naj bi bila narejena za izkoriščanje negativnih emocij zato, da ohrani uporabnike oziroma poveča njihovo število. "Zavedajo se, da uvrščanje na osnovi algoritmov ali angažiranje ohranja ljudi dlje na njihovih straneh. Dlje so gor, več denarja je za Facebook," je dejala Haugenova.
Predlagala je, da bi objave organizirali po kronološkem vrstnem redu, namesto da dopuščajo računalniku, da predvidi, kaj želijo ljudje videti.
Druga rešitev bi po njenem bila, da se doda še en pritisk na gumb pred objavo, da uporabnik razmisli, ali to res želi, kar bi zmanjšalo količino dezinformacij in sovražnega govora. Predlagala je tudi, da se starost uporabnikov Instagrama, ki je tako kot Whatsapp v lasti Facebooka, poviša s sedanjih 13 na 16 ali 18 let.
"Facebook potrebnih sprememb sam ne bo nikoli uvedel, če bodo omejile njegovo rast," je prepričana Haugenova.
Zaradi Facebooka so se v torek republikanci in demokrati poenotili kot že dolgo ne. Senatorji obeh strank so se strinjali, da bo potrebno sprejeti nove regulacije. "Naše razlike so majhne oziroma se zdijo majhne po razkritjih, ki smo jim priča," je dejal predsednik pododbora za zaščito potrošnikov v senatnem odboru za trgovino demokrat Richard Blumenthal iz Connecticuta.
Demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar iz Minnesote je opozorila, da imajo tehnološka podjetja velik vpliv v ameriški prestolnici in so v preteklosti uspešno blokirala reforme. "Lobisti so za vsakim vogalom. Facebook in druga podjetja razmetavajo veliko denarja in ljudje jih poslušajo," je dejala.
Vendar pa bi lahko zaslišanje 37-letne Haugenove privedlo do sprememb, podobno kot se je to pred leti zgodilo s tobačno industrijo, ki je morala sprejeti zvezne regulacije.
Haugenova se je zaposlila pri Facebooku leta 2019, kjer je delala v enoti za družbeno integriteto. Ob odhodu je vzela s seboj več deset tisoč dokumentov, ki jih je predala časopisu Wall Street Journal. Podala je tudi anonimno prijavo komisiji za vrednostne papirje in borzo z obtožbo, da se vodstvo podjetja zaveda, da Facebook širi dezinformacije, povečuje sovraštvo in politične nemire.
Med njenimi razkritji najbolj odmeva notranja raziskava, ki je odkrila, da Instagram negativno vpliva na duševno zdravje najstnic, povzroča težave s samopodobo, vodi v depresijo in samomorilske misli, zdravstvene težave in podobno. Vsega tega se je vodstvo zavedalo, vendar ni ukrepalo.
Potem ko je Haugenova objavila obtožbe, je v ponedeljek po svetu prišlo do izpada storitev Facebooka, Instagrama in WhatsAppa, razlogi za to pa še niso povsem pojasnjeni.