Resolucijo je podprla večina članic, proti pa so glasovali ZDA, Izrael in Argentina.

Resolucijo je v Generalni skupščini ZN podprlo 123 držav, 52 pa se jih je vzdržalo, med njimi Španija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Resoluciji so medtem odločno nasprotovale ZDA, proti sta glasovala tudi Izrael in Argentina, navajata francoska tiskovna agencija AFP in španska EFE.

Besedilo opredeljuje "rasno pogojeno zasužnjevanje Afričanov in trgovino z zasužnjenimi Afričani" kot najhujši zločin, ki predstavlja "odločilni prelom v svetovni zgodovini". Dodaja, da so posledice suženjstva še danes jasno vidne v obliki rasnih neenakosti in nerazvitosti po vsem svetu.

Resolucija vsebuje tudi poziv članicam ZN, naj razmislijo o opravičilu za trgovino s sužnji in prispevku v sklad za odškodnine.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je transatlantsko trgovino s sužnji med razpravo označil za "hudo izdajo človeškega dostojanstva" in se zavzel za soočenje s trajnimi posledicami neenakosti in rasizma.

Predstavnik ZDA Dan Negrea je medtem ugovarjal, češ da je resolucija v številnih pogledih zelo sporna, navaja EFE. "ZDA ne priznavajo pravice do odškodnine za zgodovinske krivice, ki v času, ko so se zgodile, niso bile nezakonite," je poudaril.

Velika Britanija, ki je bila kot vodilna svetovna velesila močno vpletena v trgovino s sužnji, prav tako že dolgo zavrača pozive k plačilu odškodnin, češ da današnje institucije ne morejo biti odgovorne za krivice iz preteklosti.

Med letoma 1500 in 1800 je bilo v Afriki zajetih ali ugrabljenih okoli 12-15 milijonov ljudi, ki so jih odpeljali v Ameriko, kjer so bili prisiljeni delati kot sužnji. Ocenjuje se, da je tudi na poti umrlo več kot dva milijona ljudi, navaja britanski BBC.