63-letni Carlos, katerega pravo ime je Ilich Ramirez Sanchez, je na sodišče danes prišel brez odvetnikov. Kot je pojasnil, jim je sam naročil, naj ne prihajajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Svojim odvetnikom sem prepovedal, da bi danes prišli in me branili," je sporočil sodišču in pojasnil, da se je za ta korak odločil, ker venezuelske oblasti niso pristale na to, da poravnajo njegove sodne stroške. "Nič nimam proti sodišču (...) Moj namen nikakor ni sabotirati sojenja," je zatrdil.
Carlos Šakal velja za simbol terorizma v obdobju hladne vojne. V zaporu je od leta 1994, ko so ga po letih bega aretirali v Sudanu in izročili Franciji. Leta 1997 so ga spoznali za krivega umora dveh policistov in civilista ter ga obsodili na dosmrtno ječo.
Decembra 2011 ga je doletela še ena dosmrtna ječa zaradi napadov na dva francoska potniška vlaka, železniško postajo v Marseillu in prostore libijske revije v Parizu v letih 1982 in 1983. Napadal naj bi iz maščevanja, ker sta bila v Franciji aretirana dva pripadnika skupine, ki jo je Carlos vodil ob podpori nekdanje vzhodnonemške tajne policije Stasi.
Francoskemu tožilstvu morda niti ne bi uspelo doseči Carlosove obsodbe, če ne bi v letih po ponovni združitvi Nemčije in padcu komunizma prišlo do objave tajnih Stasijevih dokumentov. A prav na tem Šakal gradi svojo pritožbo, pojasnjuje AFP. Trdi namreč, da so dokazi, zbrani iz Stasijevih dokumentov, že v sami osnovi nezanesljivi.
Hkrati s Carlosovim prizivom bo sodni senat ponovno odločal tudi o oprostilni sodbi, ki so jo sodniki decembra 2011 izrekli 70-letni Nemki Christi Fröhlich, obtoženi sodelovanja v enem od napadov. Že leta 2011 so ji sodili v odsotnosti in tudi tokrat je sporočila, da se sojenja ne bo udeležila, piše AFP.
Šakal se je rodil leta 1949 v družini premožnega marksističnega odvetnika. Študiral je v Moskvi, nato pa se je preselil v Libanon, kjer se je vključil v Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine.
V preteklosti se je v različnih pogovorih z novinarji pohvalil, da je kot vodja skrajne skupine, ki je delovala v Evropi po naročilu obveščevalnih služb držav takratnega Varšavskega pakta in skupin palestinskih skrajnežev, izvedel na desetine napadov in ubil več sto ljudi. V Franciji naj bi se proti njemu pripravljalo še eno, že tretje sojenje.