Obenem pa je dodal, bi se delegacija ZDA srečanja udeležila le, če bodo v Washingtonu menili, da bo obetavno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"V soboto bo potekalo srečanje, bomo videli, ali se ga bomo udeležili ali ne," je v Beli hiši povedal Trump. Dodal je, da se bo ameriška delegacija srečanja udeležila le, če bodo v Washingtonu menili, da bo srečanje obetavno.

Trump je tudi ponovil, da bi ZDA lahko sodelovale pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino. "Pomagali bi pri varnosti, ker menim, da je to nujen faktor," je dodal, pri čemer dodatnih podrobnosti ni navedel.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pa je sporočila, da je Trump razočaran nad Moskvo in Kijevom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Predsednik je izjemno razočaran nad obema stranema v tej vojni. Ne želi več pogovorov. Želi ukrepe. Želi, da se ta vojna konča," je dodala.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem na četrtkovem srečanju t. i. koalicije voljnih ponovil, da si Kijev prizadeva za zanesljiva varnostna jamstva, pri čemer računa na podporo ZDA.

"Nihče ni zainteresiran za tretjo rusko invazijo. Trenutno je obrambna podpora Ukrajini še posebej pomembna, saj se ruski napadi ne ustavljajo in je potrebna večja zaščita življenj, da lahko diplomacija deluje v smeri pravičnega miru," je še zapisal na omrežju X.

Zelenski je prav tako zaveznice pozval, naj čim prej uporabijo zamrznjena ruska sredstva, med drugim za podporo ukrajinski obrambi, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na srečanju izpostavila pomen varnostnih jamstev za Ukrajino, pa tudi za Evropo. "Kljub pritisku ostajamo popolnoma odločni v našem cilju: doseči pravičen in trajnosten mir za Ukrajino," je zapisala na omrežju X.

Novo srečanje koalicije voljnih je potekalo v času, ko Trump vse bolj pritiska na Zelenskega, naj sprejme ameriški mirovni načrt za končanje vojne. Kijev naj bi medtem Washingtonu posredoval predlog posodobljenega mirovnega načrta, ki so ga oblikovali po posvetovanjih z evropskimi voditelji.

Zelenski je sicer v četrtek razkril, da si ZDA v okviru dogovora za končanje vojne prizadevajo, da bi ukrajinska vojska zapustila celotno regijo Doneck. V regiji naj bi nato vzpostavili demilitarizirano "prosto gospodarsko območje", kamor ne bi smele vstopiti niti ruske sile, in tako ločili obe vojski.

Ruska vojska bi ob tem lahko ostala na doslej zasedenih položajih v regiji Doneck na vzhodu ter regijah Herson in Zaporožje na jugu, v celoti pa naj bi se umaknila iz regij Harkov in Sumi na severu ter regije Dnipropetrovsk v vzhodni Ukrajini.

Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu, kot odprti vprašanji v pogajanjih pa izpostavil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju.

Ukrajina si medtem želi, da bi v skladu z dogovorom njena vojska štela 800.000 pripadnikov. "To je dejanska številčnost današnje vojske, o čemer smo se dogovorili z vojaškimi predstavniki," je dejal Zelenski. Nekateri analitiki sicer dvomijo, da ukrajinska vojska trenutno šteje toliko vojakov.