Predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan je s kolegi poslal vladi pismo, naj ne sprejema nobenih ukrepov v povezavi z Iranom.
Predvsem tistih ukrepov, ki bi oslabili ameriške ali mednarodne sankcije oziroma druge omejitve proti Iranu v času po volitvah, ker mora novoizvoljeni predsednik Donald Trump dobiti priložnost za oceno politike do Irana brez zapletov. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je odgovoril, da bo vlada storila vse, o čemer so se že prej dogovorili.
Dogovor o prodaji civilnih potniških in tovornih letal je bil sprejet potem, ko so svetovne sile na čelu z ZDA dosegle jedrski sporazum z Iranom in so se začele odpravljati sankcije. Letalski podjetji Boeing in Airbus sta pohiteli s ponudbami za obnovo zastarele iranske flote potniških in tovornih letal in družba Iran Air je v začetku leta sklenila pogodbe za nakup okrog 120 Airbusovih letal za 25 milijard dolarjev.
Evropski Airbus zeleno luč ameriškega finančnega ministrstva potrebuje zato, ker se več kot deset odstotkov sestavnih delov za njegova letala izdela v ZDA. Boeing namerava Iranu prodati 80 letal za 17,6 milijarde dolarjev ter dati v najem 29 novih boeingov 737 tako, da bo celoten posel vreden toliko kot Airbusov. Letala se bodo dostavljala od leta 2017 do leta 2025.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je med kampanjo bentil čez Iran in jedrski sporazum označil za katastrofo, kmalu pa bo jasno, ali je šlo za eno v vrsti političnih postavljanj pred volivci ali pa resno napoved zaostrovanja odnosov s Teheranom. Trump je navsezadnje poslovnež, ki je obljubljal nova delovna mesta v ZDA in odstop od pogodb za prodajo letal Iranu k temu ne bo prispeval.