ZDA grozijo, da bodo zmanjšale svoj prispevek Natu

Ameriški obrambni minister James Mattis je včeraj na spoznavnem srečanju s čezatlantskimi kolegi v Bruslju potrdil ameriško zavezanost zvezi Nato kot "pomembnemu temelju za ZDA". A obenem je šef Pentagona zaveznice pričakovano pozval k zvišanju obrambnih izdatkov, v nasprotnem primeru pa zapretil s krčenjem ameriškega prispevka.

"Zavezništvo ostaja pomemben temelj za ZDA in celotno čezatlantsko skupnost," je poudaril Mattis pred začetkom dvodnevnega zasedanja. Ob tem je izpostavil, da tudi ameriški predsednik Donald Trump "močno podpira Nato".

Mattis, ki je bil v letih 2007-2009 zavezniški poveljnik za transformacijo, se je ob tem zahvalil za "toplo dobrodošlico nazaj v njegov drugi dom", potem ko ga je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pozdravil kot "zelo dobrega poznavalca Nata".

Že ob prihodu je Mattis citiral besede nemške kolegice Ursule von der Leyen, ki je bila minuli teden na obisku v Washingtonu: "Poštena je zahteva, da tisti, ki imajo koristi od najboljše obrambe na svetu, nosijo tudi sorazmerni delež nujnih stroškov za obrambo svobode".

S tem citatom je ameriški obrambni sekretar evropske zaveznice in Kanado diplomatsko opomnil, da ZDA pričakujejo povečanje obrambnih izdatkov.

Cilj dveh odstotkov BDP za obrambo izpolnjuje le pet zaveznic - poleg ZDA še Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska. Blizu temu cilju so še Litva, Latvija in Romunija.

Nekaj ur pozneje pa so začeli tuji mediji na podlagi prepisa Mattisovih izjav, izrečenih za zaprtimi vrati, poročati o manj diplomatskem opozorilu: če ne boste zvišali obrambnih izdatkov do konca leta, bodo ZDA zmanjšale svoj prispevek.

Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale k prizadevanjem za dosego starega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo v desetih letih. Omenja se možnost spremembe tega cilja, na primer skrajšanje desetletnega obdobja na pet let, česar pa za zdaj ni nihče potrdil.

Zaveznice se bodo zdaj po Stoltenbergovih besedah osredotočile na pripravo nacionalnih načrtov in mejnikov ter sistema za ocenjevanje izpolnjevanja teh načrtov. To bo glavna tema vrha Nata maja v Bruslju, ko se pričakuje močna spodbuda pošteni delitvi bremen.

Pri pošteni delitvi bremen sicer ne gre le za porabo denarja, upoštevati je treba tudi prispevke v operacije, je izpostavil Stoltenberg.

Slovenija je po izpolnjevanju cilja dveh odstotkov BDP za obrambo med najslabšimi zaveznicami, po deležu obrambnih izdatkov za investicije je po julijski Natovi statistiki sploh najslabša. A njen prispevek v Natove operacije je znaten.

Slovenska vlada je zastavila tudi cilj povečevanja izdatkov, ko je v decembrskem sklepu finančno ministrstvo zadolžila, da ob pripravi proračunov v naslednjem srednjeročnem obdobju upošteva možnosti postopne nominalne rasti obrambnega proračuna na ravni 20 do 30 milijonov evrov letno.

Ob tem naj ministrstvo po nalogu vlade sledi cilju postopnega približevanja prilagojene vrednosti dane zaveze Natu o višini obrambnih izdatkov, pri čemer je vmesni cilj 1,2 odstotka BDP v naslednjem desetletnem obdobju.

V ZDA in na sedežu Nata k zviševanju izdatkov pozivajo že leta, vendar so bile zaradi finančne krize zaveznice kljub očitkom o zastonjkarstvu na račun ZDA dolgo deležne razumevanja. Ob menjavi vodstva v ZDA so se pozivi h krepitvi obrambnih proračunov spet okrepili.

Generalni sekretar zavezništva sicer izpostavlja, da je pomemben napredek že dosežen: zaveznice so v letu 2015 ustavile rezanje obrambnih proračunov, lani pa jih je 22 zaveznic celo okrepilo.

Osveženi podatki za lansko leto kažejo, da so se realni obrambni izdatki v evropskih zaveznicah in Kanadi povečali za 3,8 odstotka ali deset milijard dolarjev, ker je bistveno več, kot je sprva kazalo, ni pa še dovolj, opozarja.

V odzivu na ameriške grožnje s krčenjem prispevka pa Stoltenberg izpostavlja, da je Mattis potrdil močno ameriško zavezanost Natu, ki se kaže ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih, saj Američani prav te dni prvič po dolgem času v Evropi nameščajo svoje sile in opremo.

Na vprašanje, ali razume Mattisovo sporočilo kot grožnjo, pa Norvežan odgovarja, da je to zelo močno sporočilo vsem zaveznicam, ki izraža politično realnost v ZDA.

Močan je bil po njegovih besedah tudi odziv zaveznic, ki cenijo jasnost ameriškega sporočila in se zavedajo, da morajo obrambne izdatke okrepiti ne kot uslugo ZDA, temveč za lastno varnost v obdobju najkompleksnejših izzivov po hladni vojni.

Povprečje obrambnih izdatkov v Evropi je bilo okoli dveh odstotkov BDP do leta 2000, kar ni tako daleč nazaj, tako da tega cilja ni nemogoče doseči, še izpostavlja generalni sekretar.

Obrambni ministri so včeraj razpravljali tudi o krepitvi Natovih dejavnosti na vzhodu in jugu. Po krepitvi navzočnosti na vzhodu Evrope za boljše soočanje z grožnjami iz Rusije Nato zdaj krepi tudi dejavnosti na jugu za učinkovitejše odzivanje na teroristično grožnjo in druge izzive z Bližnjega vzhoda in severa Afrike.

V Neaplju bodo vzpostavili vozlišče za boljše zbiranje informacij o soseščini, zlasti Libiji in Iraku. Poleg tega Nato krepi obveščevalne zmogljivosti, kmalu bo na Siciliji namestil drone za zbiranje obveščevalnih podatkov, načrtuje pa tudi posodobitev radarskih letal awacs.

Zasedanje, ki se ga udeležuje tudi slovenska ministrica Andreja Katič, se nadaljuje tudi danes.